Predsednik vlade Janez Janša je na Brdu pri Kranju gostil predsednika Evropskega sveta Antónia Costo. Osrednja tema pogovorov je bil prihodnji večletni finančni okvir Evropske unije, pri katerem Slovenija zagovarja ohranitev sredstev za kohezijsko in kmetijsko politiko, obenem pa tudi ustrezno financiranje novih evropskih prednostnih nalog.
Janša je po srečanju ocenil, da bi lahko države članice že oktobra dosegle dogovor o ključnih elementih prihodnjega evropskega proračuna. Celovit dogovor bi bilo po njegovih pričakovanjih mogoče skleniti do konca letošnjega leta.
“To bi bil pomemben dosežek in dobra popotnica za Evropsko unijo,” je poudaril predsednik vlade.
Slovenija želi ohraniti sredstva za kohezijo in kmetijstvo
Slovenija po navedbah kabineta predsednika vlade zagovarja uravnotežen finančni okvir, ki bo upošteval interese posameznih držav članic, Evropski uniji pa omogočil odzivanje na nove gospodarske, varnostne in geopolitične izzive.
“V našem interesu je, da je Slovenija pravično in uravnoteženo prisotna na vseh ključnih področjih – pri kohezijski politiki, skupni kmetijski politiki, inovacijah in drugih evropskih programih,” je dejal Janša.
Ob tem je dodal, da Slovenija svojih interesov ne obravnava ločeno od skupnih evropskih ciljev.
“Evropska unija je nastala prav zato, da se tisto, kar je mogoče bolje, učinkoviteje ali sploh mogoče rešiti skupaj, rešuje na evropski ravni,” je poudaril.
Prihodnji evropski proračun bi moral po slovenskem stališču poleg že prevzetih obveznosti zagotoviti dovolj denarja tudi za konkurenčnost, inovacije, raziskave in razvoj, industrijsko preobrazbo ter energetsko, gospodarsko, obrambno in strateško varnost.
Za Slovenijo ostajata posebej pomembni kohezijska politika ter financiranje znanosti, raziskav in inovacij. Z zmanjševanjem razvojnih razlik med članicami lahko Evropska unija po oceni vlade bolje izkoristi svoj gospodarski in raziskovalni potencial ter okrepi konkurenčnost v svetu.
Širitev EU kot strateška prednostna naloga
Janša je med pomembnimi evropskimi vprašanji izpostavil tudi nadaljnjo širitev Unije. Ta je po začetku vojne v Ukrajini in spremembah geopolitičnih razmer dobila še večji strateški pomen.
“Gre za uresničevanje temeljnega cilja, zaradi katerega je Evropska unija sploh začela nastajati: da celotna Evropa živi v miru, varnosti in povezanosti ter da je evropski kontinent združen,” je dejal.
Slovenija bo po njegovih napovedih v nadaljevanju pogajanj sodelovala pri iskanju kompromisa, sprejemljivega za vse države članice. Končni dogovor mora po Janševih besedah temeljiti na širokem soglasju, obenem pa zagotoviti ustrezno financiranje skupnih evropskih prednostnih nalog.
“Ustvariti moramo pogoje za odzivno in uspešno prihodnost Evropske unije in vsake posamezne države članice,” je sklenil predsednik vlade.
Predsednik Evropskega sveta António Costa je ob obisku poudaril Janševe dolgoletne evropske izkušnje in njegov možni prispevek k iskanju dogovora.
“Ste eden najbolj izkušenih predsednikov vlad. To je za vas velika odgovornost, zato računamo na vašo modrost in izkušnje, da skupaj napredujemo v naši Evropski uniji,” je dejal Costa.
