Predsednik vlade Janez Janša je po koncu vrha zveze Nato ocenil, da je bilo srečanje eno najuspešnejših v zadnjih letih. Po njegovih besedah je sprejeta deklaracija odgovorila na ključne varnostne izzive, zaveznice pa so pokazale visoko stopnjo enotnosti pri krepitvi skupne obrambe.
“To je bil eden od tistih vrhov, kjer smo lahko zadovoljni. Deklaracija, ki je bila sprejeta, daje odgovore na vse ključne izzive. Pokazala se je velika enotnost,” je dejal premier. Ob tem je poudaril tudi širši pomen zavezništva: “Smo v takšni geostrateški situaciji, še posebej Evropejci, da če Nata ne bi imeli, bi ga morali ustanoviti oziroma ponovno izumiti.”
Po njegovih besedah so razprave med voditelji potekale v konstruktivnem ozračju. Pojasnil je, da je bila kritika ameriškega predsednika namenjena predvsem državam, ki še niso izpolnile že prevzetih obrambnih zavez, na samem vrhu pa ni povzročila napetosti. “Bilo je zelo konstruktivno vzdušje,” je dejal ter dodal, da so tudi te države potrdile pripravljenost za nadaljnje povečevanje obrambnih zmogljivosti.
Glede Irana je premier poudaril, da med zaveznicami ni bilo razhajanj. Kot je dejal, so vse članice podprle stališče, da Iran ne sme razviti jedrskega orožja niti raket dolgega dosega, ki bi lahko ogrožale Evropo. Podprle so tudi zagotavljanje svobodne plovbe skozi Hormuško ožino v skladu z mednarodnim pravom.
Obrambni izdatki in pomoč Ukrajini
Janša je pojasnil, da bo dinamika povečevanja obrambnih izdatkov odvisna od priprave proračunskih dokumentov in odločitve ustavnega sodišča o razvojnem zakonu.
“Dokler nimamo tega odgovora, zelo težko govorimo tudi o konkretnih številkah glede obrambnih izdatkov,” je opozoril.
Premier je potrdil tudi nadaljnjo podporo Ukrajini. Slovenija bo letos namenila enako vojaško pomoč kot lani, ta pa bo po njegovih besedah usmerjena predvsem v krepitev ukrajinske protizračne obrambe.
“V tem trenutku gre za vprašanje življenja in smrti civilistov,” je poudaril. Dodal je, da so vse pobude za dosego pravičnega miru dobrodošle, do takrat pa mora biti Ukrajina sposobna zaščititi svoje prebivalstvo pred nadaljnjimi ruskimi napadi.
Ob tem je napovedal, da se bo po predvidenem srečanju v Parizu prihodnji teden odpravil tudi na obisk v Kijevu.
Tudi o evropski obrambi in dvostranskih srečanjih
Premier je razkril, da je v Ankari opravil pogovor z ameriškim predsednikom, bilateralno srečanje s češkim predsednikom vlade Andrejem Babišem ter se ob robu vrha srečal še z nemškim kanclerjem, madžarskim predsednikom vlade, francoskim predsednikom in predsednico Severne Makedonije.
Dotaknil se je tudi skupnih evropskih obrambnih pobud. Ocenil je, da je bila odločitev Slovenije, da se nekaterim projektom ni pridružila že v začetni fazi, napačna.
“To pomeni, da nas bo to sedaj stalo več, ko bomo zadeve popravljali. Poleg tega so cene višje in so tudi dobavni roki bistveno daljši,” je opozoril. Dodal je, da bi bilo treba preučiti odgovornost za takšne odločitve, saj nekaterih možnosti danes ni več mogoče izkoristiti.
