Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo zoper sklep državnega zbora o potrditvi mandatov poslancev, izvoljenih na aprilskih parlamentarnih volitvah. Hkrati je začelo postopek za presojo ustavnosti več zakonskih določb, ki urejajo varstvo volilne pravice.
Ustavno sodišče je z osmimi glasovi proti enemu zavrglo pritožbo zoper sklep o potrditvi poslanskih mandatov, ki ga je državni zbor sprejel na ustanovni seji 10. aprila.
Kot poroča STA, je sodišče hkrati soglasno začelo postopek za oceno ustavnosti zakona o volitvah v državni zbor, 7. člena zakona o poslancih in 69. člena zakona o ustavnem sodišču.
Sklepa DZ ni mogoče izpodbijati z ustavno pritožbo
Ustavni sodniki so pojasnili, da sklep državnega zbora o potrditvi poslanskih mandatov, poročilo mandatno-volilne komisije in zapisnik Državne volilne komisije o ugotovitvi izida volitev niso posamični akti, ki bi jih bilo mogoče izpodbijati z ustavno pritožbo.
Pritožbo zoper odločitev državnega zbora o potrditvi mandatov lahko vloži kandidat oziroma predstavnik liste kandidatov. Če pritožnik ne izkaže, da je na volitvah sodeloval v eni od teh vlog, nima ustrezne pravice za vložitev takšne pritožbe.
Pred vložitvijo pritožbe na ustavno sodišče mora pritožnik pravno sredstvo vložiti tudi na državni zbor. Če tega ne izkaže, niso izpolnjeni procesni pogoji za vsebinsko obravnavo njegove pritožbe.
Pomemben je tudi rok. Pritožbo je treba vložiti v osmih dneh, po izteku tega prekluzivnega roka pa jo ustavno sodišče zavrže kot prepozno.
Dvomi o varstvu volilne pravice
Kljub zavrženi pritožbi se je ustavno sodišče odločilo začeti postopek za oceno ustavnosti zakonske ureditve. Kot so pojasnili ustavni sodniki, lahko sodišče v posebej utemeljenih primerih odstopi od pravila, da zakon, na katerem temelji izpodbijana odločitev, presoja hkrati z odločanjem o volilni pritožbi.
“Ko mora ustavno sodišče za prihodnje volitve razrešiti dvome o tem, ali je sistem varstva volilne pravice po volilnem dnevu skladen z ustavo, lahko o ustavnosti zakonske ureditve odloča, čeprav je predhodno že odločilo o pritožbi,” so pojasnili.
Presoja bo tako pomembna predvsem za prihodnje volitve in ureditev pravnih sredstev, ki so kandidatom ter drugim upravičenim udeležencem na voljo po volilnem dnevu.
Ustavno sodišče je poudarilo, da je pri volitvah poslancev državnega zbora prva in edina sodna instanca za zagotavljanje sodnega varstva volilne pravice in poštenosti volitev.
“Ustavno sodišče je volilni sodnik v volilnem sporu po volilnem dnevu pri volitvah v državni zbor,” so zapisali. V takšnem sporu mora po njihovem odločati o vseh dejanskih in pravnih vprašanjih, povezanih z varstvom volilne pravice in verodostojnostjo ugotovljenega volilnega izida.
Gre za objektivno sodno varstvo, pri katerem mora sodišče varovati javni interes, poštenost volilnega postopka, verodostojnost izida ter zaupanje državljanov v pravilno izvedbo volitev. Sodišče obenem ocenjuje, da v običajnem postopku z ustavno pritožbo takšnega celovitega varstva volilnega izida ne more zagotoviti.
Identiteta pritožnika ne bo prikrita
Ustavni sodniki so zavrnili tudi predlog za prikritje identitete pritožnika. Pojasnili so, da splošno sklicevanje na strah pred morebitnim negativnim odzivom drugače mislečih, predstavnikov oblasti ali tujih subjektov ne zadostuje za anonimizacijo.
Odločitev o zavrženju pritožbe je ustavno sodišče sprejelo z osmimi glasovi proti enemu, drugi dve odločitvi pa soglasno.
