Če bi bile parlamentarne volitve to nedeljo, bi največ glasov prejela SDS, tesno za njo pa bi se uvrstilo Gibanje Svoboda. Resnica bi ostala zunaj državnega zbora, sedanje opozicijske stranke pa bi po izračunu mandatov osvojile več sedežev od koalicije.
Julijska raziskava Vox populi, ki jo za Dnevnik izvaja Ninamedia, kaže, da bi SDS med vsemi vprašanimi prejela 23,4 odstotka glasov, Gibanje Svoboda pa 21,9 odstotka.
Kot poroča STA, bi sledili SD z 8,7 odstotka, Levica z 8,3 odstotka in NSi s 7,4 odstotka. Demokrati Anžeta Logarja bi prejeli 3,6 odstotka, Resnica pa 2,7 odstotka glasov.
Druge stranke bi izbralo 12,4 odstotka vseh vprašanih, 9,5 odstotka jih ni vedelo, koga bi volili, ali pa niso želeli odgovoriti. Nobene stranke ne bi izbralo 4,8 odstotka sodelujočih.
SDS pred Svobodo, Resnica pod pragom
Med opredeljenimi anketiranci bi SDS prejela 27,3 odstotka glasov, kar je odstotno točko manj kot junija, ko je njena podpora znašala 28,3 odstotka.
Gibanje Svoboda bi podprlo 25,6 odstotka opredeljenih, prav tako odstotno točko manj kot mesec prej. Takrat je stranka dosegla 26,6-odstotno podporo.
SD bi podpora med opredeljenimi narasla z junijskih 9,1 na 10,2 odstotka, Levici pa z 8,3 na 9,7 odstotka. NSi bi prejela 8,6 odstotka glasov, junija pa 8,8 odstotka.
Demokrati bi zabeležili 4,2-odstotno podporo, kar je desetinko odstotne točke manj kot junija. Resnica bi s 3,2 odstotka ostala pod štiriodstotnim parlamentarnim pragom. Junija jo je med opredeljenimi podpiralo 3,9 odstotka vprašanih.
Druge stranke bi skupaj izbralo 14,5 odstotka opredeljenih anketirancev.
Opoziciji 47, koaliciji 41 sedežev
Po preračunu podpore v poslanske mandate bi SDS v državnem zboru osvojila 28 sedežev, Gibanje Svoboda 26, SD 11, Levica deset, NSi devet, Demokrati pa štiri.
Sedanja koalicija SDS, NSi in Demokratov bi tako skupaj imela 41 poslanskih sedežev. Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica bi jih osvojile 47. Izračun zajema 88 mandatov, ki se razdelijo med strankarske liste, ne pa tudi dveh poslancev narodnih skupnosti.
Rezultati kažejo, da bi SD in Levica v primerjavi z rezultatom na marčnih volitvah občutneje izboljšali svoj položaj, medtem ko bi Resnica ostala zunaj parlamenta.
Delo vlade kot neuspešno ocenjuje skoraj polovica vprašanih
Delo vlade Janeza Janše je kot uspešno ocenilo 33,7 odstotka sodelujočih, kot neuspešno pa 49,6 odstotka. Neopredeljenih je bilo 16,7 odstotka vprašanih.
Vox populi je delo vlade pred tem ocenjeval aprila, ko se je po volitvah poslavljala vlada Roberta Goloba. Njeno delo je kot uspešno ocenilo 43,4 odstotka vprašanih, kot neuspešno 53,4 odstotka, neopredeljenih pa je bilo 3,2 odstotka.
Anketirance so vprašali tudi o napovedani zamrznitvi slovenskega priznanja Palestine. Te ne odobrava 59,3 odstotka vprašanih, podpira jo 30,6 odstotka, 10,1 odstotka pa o vprašanju nima mnenja.
Pirc Musar ostaja najbolje ocenjena političarka
Na lestvici politikov z oceno 3,67 vodi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Na drugem mestu je predsednik SD Matjaž Han, na tretjem pa predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob.
Sledijo poslanka Svobode Alenka Bratušek, evropski poslanec SD Matjaž Nemec in sokoordinator Levice Luka Mesec. Predsednik NSi in minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je sedmi, sokoordinatorica Levice Asta Vrečko pa enajsta.
Premier Janez Janša je zasedel 14. mesto, predsednik Demokratov ter minister za gospodarstvo in delo Anže Logar 15., predsednik državnega zbora in Resnice Zoran Stevanović pa 19. mesto.
Ninamedia je raziskavo za Dnevnik izvedla med 13. in 15. julijem, po telefonu in spletu pa je sodelovalo 700 ljudi.
