Splošna bolnišnica Trbovlje je v prvem polletju ustvarila 16,7 milijona evrov prihodkov, a obdobje končala z nekaj več kot 140.000 evri primanjkljaja. Direktor Marjan Podgoršek kljub slabšemu rezultatu do konca leta pričakuje izboljšanje poslovanja.
Prihodki bolnišnice so bili v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 7,5 odstotka. Medtem ko je zavod prvo polovico lanskega leta končal s 101.644 evri presežka, je letos zabeležil primanjkljaj.
Kot je za STA pojasnil direktor Marjan Podgoršek, je primanjkljaj predstavljal 0,84 odstotka prihodkov. Leta 2023 je ta delež znašal 7,83 odstotka, leto pozneje pa 13,86 odstotka, zato do konca leta pričakuje izboljšanje rezultata.
Zaradi novega vrednotenja manj prihodkov
Na poslovanje je pomembno vplivala uvedba novega slovenskega sistema uteži za vrednotenje opravljenih zdravstvenih storitev. V bolnišnici so v prvem polletju obravnavali 3761 akutnih primerov oziroma 60 več kot lani, kljub temu pa so dosegli nekoliko manj uteži.
Povprečna utež obravnav se je znižala z 1,3796 na 1,35. Novi sistem je zlasti zmanjšal vrednotenje internističnih obravnav, ki predstavljajo pomemben del dejavnosti trboveljske bolnišnice.
Po Podgorškovih izračunih bi bolnišnica ob lanskem načinu vrednotenja dosegla približno 111 uteži več in ustvarila okoli 216.000 evrov dodatnih prihodkov. V tem primeru bi polletje namesto s primanjkljajem končala s približno 75.000 evri presežka.
Primanjkuje predvsem internistov in radiologov
Največje kadrovske težave imajo pri zdravnikih internistih. Razmere dodatno otežuje zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v urgentnem centru brez sodelovanja Zdravstvenega doma Trbovlje. Posledici sta lahko moteno delo nekaterih ambulant in večja obremenjenost zaposlenih.
Bolnišnica je pridobila štiri zdravnice internistke, dve iz Slovenije in dve iz tujine. Ker morajo še opraviti specializacijo oziroma uvajalno obdobje, Podgoršek občutnejše izboljšanje pričakuje šele v prihodnjih letih. Težave imajo tudi z radiologi, zato program skoraj v celoti izvajajo s pomočjo zunanjih sodelavcev.
Kadrovski primanjkljaj nadomeščajo z nadurami in podjemnimi pogodbami, nove zaposlene pa iščejo tudi v tujini. Obenem poskušajo zadržati svoje specializante in ponujajo štipendije, zlasti na področju zdravstvene nege. Ob ustrezni kadrovski zasedbi bi lahko opravili več storitev in povečali prihodke.
S pomanjkanjem zdravstvenega osebja se srečujejo tudi drugi regionalni zavodi. Portal24.si je poročal, da je morala slovenjgraška bolnišnica zaradi pomanjkanja zdravnikov in medicinskih sester zapreti del internega oddelka.
Magnetna resonanca naj bi redno začela delovati septembra
Trboveljska bolnišnica letos za naložbe namenja 5,46 milijona evrov. Magnetna resonanca je trenutno v poskusnem obratovanju, redno delo pa naj bi steklo septembra. Spomladi so pridobili nov kardiološki ultrazvok, jeseni pa pričakujejo še novi kirurški stolp. Mamograf, pridobljen v okviru državnega programa nabave drage medicinske opreme, deluje od začetka leta.
Jeseni naj bi začela delovati tudi protibolečinska ambulanta. Prostor in usposobljeno sodelavko že imajo, čakajo pa še na odobritev programa pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Brez odobritve ostaja tudi načrtovana hiperbarična komora, za katero bi potrebovali okoli 50.000 evrov na leto.
Med večjimi letošnjimi naložbami je še prenova kuhinje, vredna 1,6 milijona evrov. Bolnišnico v prihodnje čakajo nova sterilizacija, povezovalna avla in nov objekt na sedanjem parkirišču. Ker so bolnišnične stavbe stare od 50 do 100 let, teh posegov zavod sam ne more financirati in računa na pomoč države. Več načrtovanih projektov je navedenih v programu dela in finančnem načrtu SB Trbovlje za leto 2026.
