Slovenija danes prvič obeležuje mednarodni dan podvodne kulturne dediščine. Ob tej priložnosti se v Ljubljani odpira razstava “Skrivnosti iz vodá”, v Piranu pa pripravljajo dogodek “V žarišču podvodnih najdb”. Namen novega Unescovega dneva je opozoriti na arheološke zaklade, ki jih skrivajo morja, jezera in reke, ter na nujnost njihovega varovanja.
Podvodna kulturna dediščina obsega arheološka najdišča, brodolome, ostanke naselbin, predmetov in prometnih poti, ki so jih voda in sedimenti pogosto ohranili stoletja ali celo tisočletja. Najdišča pripovedujejo o življenju nekdanjih skupnosti, trgovini, razvoju tehnologije in stikih med različnimi civilizacijami.
Kot je sporočilo ministrstvo za kulturo, želi Unesco z razglasitvijo mednarodnega dne okrepiti zavedanje o vrednosti podvodne dediščine, spodbuditi njeno raziskovanje in varstvo ter utrditi sodelovanje držav pri njenem ohranjanju.
Podvodna najdišča ogrožajo naravna degradacija, podnebne spremembe in nezakonito izkoriščanje. Pri njihovem varovanju ima osrednjo vlogo Unescova Konvencija o varstvu podvodne kulturne dediščine iz leta 2001, katere pogodbenica je tudi Slovenija.
Zakaj je datum 21. avgust?
Generalna konferenca Unesca je dan razglasila na svojem 43. zasedanju. Za datum je izbrala 21. avgust, ker se je na ta dan začela prva mednarodna podvodna arheološka misija pod okriljem Unesca.
Misija poteka na dveh območjih v Sicilijanskem kanalu: na brežini Skerki med Sicilijo in Tunizijo ter na Ballard-McCannovih stopnicah. V njej sodelujejo Tunizija, Italija, Alžirija, Egipt, Francija, Maroko, Španija in Hrvaška.
Slovenija ima na področju podvodne arheologije dolgo tradicijo. Začetki sistematičnega raziskovanja segajo v leto 1884, ko je Karel Dežman v Ljubljanici pri Vrhniki organiziral eno prvih takšnih raziskav v Evropi.
Razstava v Ljubljani, dogodek v Piranu
V parku pred Gruberjevo palačo v Ljubljani danes ob 10. uri odpirajo razstavo Skrivnosti iz vodá. Na njej bodo predstavljeni keltsko-rimski deblak iz Ljubljanice, deblak z dna Blejskega jezera, razbitini trojambornic Nina in Maria Andrina ter ostanki hidroplana v Piranskem zalivu.
Razstava bo v Ljubljani na ogled do konca novembra, nato pa bo z drugimi dogodki gostovala še po Sloveniji.
V Pomorskem muzeju “Sergej Mašera” Piran pa bo ob 9. uri potekal dogodek V žarišču podvodnih najdb, posvečen raziskovanju, dokumentiranju in ohranjanju dediščine pod morsko gladino.
Voda arheološke sledi ne skriva le v Sloveniji. Pred dnevi smo poročali, da so arheologi v starodavnem etruščanskem mestu odkrili približno 2.500 let star obredni vodnjak, v katerem so našli bronaste figurice, redko bronasto ploščo in posmrtne ostanke dveh odraslih.
Prvi mednarodni dan podvodne kulturne dediščine tako opozarja, da je pomemben del zgodovine skrit pod gladino – in da ga je mogoče ohraniti le s strokovnim raziskovanjem ter odgovornim ravnanjem.
