Konopljo je v zadnjem mesecu uporabilo 8,6 odstotka slovenskih dijakov, starih 15 in 16 let. Slovenija izstopa tudi po dostopnosti konoplje, tvegani uporabi in poseganju po novih psihoaktivnih snoveh.
Uporaba alkohola, cigaret in konoplje med evropskimi mladostniki dolgoročno sicer upada, položaj v Sloveniji pa ostaja skrb vzbujajoč. Slovenski dijaki so po več kazalnikih uporabe konoplje in drugih psihoaktivnih snovi pri evropskem vrhu.
Po Evropski raziskavi o alkoholu in drugih drogah med šolsko mladino ESPAD 2024 je konopljo v zadnjem letu uporabilo 15,7 odstotka slovenskih dijakov, v zadnjih 30 dneh pa 8,6 odstotka. Višji delež trenutnih uporabnikov so izmerili le v Lihtenštajnu, Slovenija pa si z Italijo deli drugo mesto.
Na razširjenost drog med mladimi je v pogovoru za Večer opozorila Breda Lukavečki Družovec iz mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
“Droge so med mladimi zelo razširjene, med evropskimi državami smo, žal, v samem vrhu,” je dejala. Med dovoljenimi drogami ostaja najbolj razširjen alkohol, med prepovedanimi pa konoplja, ki ji sledijo kokain, ekstazi oziroma MDMA, halucinogene droge in nove psihoaktivne snovi.
Konopljo je preprosto dobiti
Kar 41 odstotkov slovenskih dijakov meni, da bi konopljo dobili dokaj ali zelo preprosto. To je eden najvišjih deležev med vsemi 37 državami, vključenimi v raziskavo. Evropsko povprečje znaša 26 odstotkov.
Slovenija skupaj s Češko dosega tudi najvišji delež tveganega uživanja konoplje. Po presejalnem testu CAST ta znaša 5,9 odstotka. Test ugotavlja znake, kot so pogosto uživanje, težave s spominom, neuspešni poskusi zmanjšanja uporabe ter posledice v šoli ali osebnih odnosih.
Podatki raziskave HBSC iz leta 2022 kažejo, da je konopljo že poskusilo 13,7 odstotka slovenskih 15-letnikov. Med 17-letniki delež naraste na 33,8 odstotka, kar pomeni približno vsakega tretjega mladostnika. V zadnjem mesecu jo je uporabilo 15,1 odstotka 17-letnikov.
Izkušnje strokovnjakov, ki obravnavajo zasvojenosti, kažejo, da se prvi poskusi uporabe psihoaktivnih snovi pri nekaterih otrocih začnejo že pri 11, 12 ali 13 letih. Običajno gre najprej za cigarete, nove nikotinske izdelke in alkohol, pozneje pa tudi za prepovedane droge.
Slovenija izstopa tudi pri novih snoveh
Posebno skrb vzbujajo nove psihoaktivne snovi, katerih učinki posnemajo tradicionalne droge, njihova sestava in moč pa sta za uporabnika pogosto nepredvidljivi. Po podatkih evropske raziskave ESPAD jih je že uporabilo šest odstotkov slovenskih dijakov. Višji delež so s 6,4 odstotka izmerili samo na Poljskem, evropsko povprečje pa znaša okoli tri odstotke.
Slovenija je pri vrhu tudi po zgodnjem vdihavanju hlapljivih snovi. Pet odstotkov dijakov je o takšni izkušnji poročalo že pri 13 letih ali prej. Višji delež so ugotovili samo v Nemčiji.
Čeprav večina mladih prepovedanih drog ne uporablja, slovenski podatki kažejo na izrazito dostopnost in normalizacijo konoplje. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da zgolj zastraševanje mladih ni učinkovito. Pomembnejši so zgodnji pogovor, jasne meje, pozornost na spremembe vedenja ter pravočasna pomoč ob prvih znakih težav.
