Stevanović o referendumu za svojo razrešitev: “Farsa, maltretiranje ljudi in norčevanje”

Predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović. [Foto: Matija Sušnik, DZ]

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je pobudo opozicijskih strank za razpis posvetovalnega referenduma o njegovi razrešitvi označil za “farso, maltretiranje ljudi in norčevanje”. Predlog je po njegovem mnenju jalov, saj predsednika DZ izvolijo in razrešijo poslanci z najmanj 46 glasovi.

Stevanović je v odzivu na pobudo Gibanja Svoboda, SD in Levice ponovil, da parlament vodi “ustavno, zakonito in v skladu s poslovnikom”, poroča STA.

“Tako bo ostalo tudi naprej, do aprila leta 2030,” je zatrdil. Zbiranje podpisov in predloge za njegovo razrešitev je označil za jalove ter za poskus preusmerjanja pozornosti od resnih težav v državi.

“Samo malo zamenjajte vloge”

Za ponazoritev svojega stališča je navedel primer morebitnega referenduma o predsedniku Gibanja Svoboda Robertu Golobu.

Dejal je, da bi lahko “močna stranka, kot je SDS”, predlagala posvetovalni referendum o tem, ali naj Golob odstopi z mesta poslanca. Tak referendum bi po njegovi oceni “absolutno zmagali”, vendar Golob zaradi njegovega izida skoraj zagotovo ne bi odstopil.

“Samo malo zamenjajte vloge, pa naj bo neka druga oseba na mestu predsednika DZ in se vprašajte, ali je to zares smiselno,” je dejal.

Stevanović je poudaril, da o tem, kdo bo postal poslanec, odločajo volitve, postopek izvolitve in razrešitve predsednika državnega zbora pa je jasno določen. Za razrešitev je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.

“Take stvari so jalove in seveda jih nihče v politiki ne bo upošteval,” je dejal o predlaganem referendumu.

Referendum po njegovem ne more biti merilo za odstop

Vsaka politična stranka ima svoje volivce in podpornike, je nadaljeval. Če bi državljane vprašali o dveh najbolj znanih imenih slovenske politike, premierju Janezu Janši in Golobu, bi na referendumu ali v spletni peticiji proti vsakemu od njiju glasovali predvsem volivci nasprotnega političnega pola.

“To ne more biti jasen kriterij za to, ali bo kdo odstopil ali ne,” je dejal Stevanović.

Opozicija je referendum predlagala tudi kot odgovor na njegovo izjavo, da se spletnih peticij ne more primerjati z volitvami. Pri volitvah se posameznik identificira z osebnim dokumentom, glasove pa preštejejo pristojni volilni organi.

Stevanović je dejal, da sta obe spletni peticiji, ki sta se pojavili v tem tednu – ena za njegov odstop in druga za njegov obstanek na funkciji – zanj “zabavnega karakterja”.

Peticija za odstop naj bi bila “skropucalo”

Peticijo za njegovo razrešitev je znova označil za prevaro in “skropucalo, ki so ga en mesec pripravljali v Levici in SD”.

Druga peticija, s katero zbirajo podpise za njegov obstanek na položaju predsednika DZ, pa je po njegovi oceni “resna in profesionalna narejena”. Povedal je, da njenega avtorja pozna in da ga je poklical ter vprašal, ali je pripravljen medijem razkriti programsko kodo peticije.

Stevanović tako vztraja, da referendum ali spletno zbiranje podpisov ne moreta nadomestiti postopka, določenega za njegovo razrešitev. Odločitev o tem lahko sprejme državni zbor, za uspeh predloga pa bi morala opozicija zbrati najmanj 46 glasov poslancev.