Svetovno segrevanje, ki ga povzroča človek, je doseglo najvišjo doslej izmerjeno raven, kaže novo mednarodno znanstveno poročilo. Po ocenah raziskovalcev bo povprečno segrevanje do leta 2025 doseglo 1,37 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo, kar svet postavlja nevarno blizu meje 1,5 stopinje, določene v Pariškem podnebnem sporazumu.
V analizi, objavljeni v znanstveni reviji Earth System Science Data, je sodelovalo več kot 70 raziskovalcev iz 56 institucij v 17 državah. Njihove ugotovitve kažejo, da se Zemlja segreva hitreje kot kadar koli doslej v obdobju sodobnih meritev, glavni razlog pa ostajajo emisije toplogrednih plinov zaradi uporabe fosilnih goriv.
Po izračunih avtorjev bo meja 1,5 stopinje presežena že okoli leta 2030, če se svetovne emisije ne bodo začele hitro zmanjševati.
Ogljičnega proračuna je ostalo le še za približno tri leta
Eden ključnih podatkov poročila je hitro krčenje tako imenovanega ogljičnega proračuna. To predstavlja količino ogljikovega dioksida, ki jo človeštvo še lahko izpusti v ozračje, če želi segrevanje omejiti pod prag 1,5 stopinje.
Na začetku leta 2026 je ta proračun znašal približno 130 milijard ton ogljikovega dioksida. Ob trenutni ravni izpustov bi bil lahko izčrpan že v približno treh letih.
Svetovne emisije toplogrednih plinov so leta 2024 dosegle nov rekord pri 56,8 milijarde ton ekvivalenta ogljikovega dioksida. Sočasno še naprej rastejo koncentracije treh ključnih toplogrednih plinov – ogljikovega dioksida, metana in dušikovega oksida.
Koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju je dosegla 425,6 delca na milijon, kar predstavlja eno najvišjih vrednosti v zgodovini meritev.
Zemlja kopiči toploto hitreje kot kadar koli prej
Poročilo opozarja tudi na hitro naraščanje Zemljinega energetskega neravnovesja, ki predstavlja razliko med energijo, ki jo planet prejme od Sonca, in energijo, ki jo odda nazaj v vesolje.
Po ugotovitvah raziskovalcev se je to neravnovesje v zadnjih desetletjih več kot podvojilo in doseglo rekordne vrednosti. Posledice se kažejo v hitrejšem segrevanju oceanov, taljenju ledenikov in permafrosta ter nadaljnjem dvigovanju morske gladine.
Povprečna gladina svetovnih morij je leta 2025 dosegla nov rekord. V primerjavi z letom 1901 se je dvignila za približno 23 centimetrov, stopnja rasti pa se še naprej povečuje.
Oceani, ki absorbirajo velik del presežne toplote, so lani zabeležili drugo najvišjo povprečno temperaturo morske gladine doslej.
Morski vročinski valovi vse pogostejši
Novo poročilo prvič podrobneje spremlja tudi morske vročinske valove. Število dni, ko so oceani izpostavljeni ekstremno visokim temperaturam, se je med letoma 1991 in 2025 več kot potrojilo.
Samo lani je bilo po svetu zabeleženih 65 dni morskih vročinskih valov. Znanstveniki opozarjajo, da takšni dogodki povzročajo škodo morskim ekosistemom, vplivajo na ribje populacije in spreminjajo vremenske vzorce.
Podoben trend je viden tudi na kopnem. Povprečne najvišje temperature nad kopnim so bile v zadnjem desetletju skoraj pol stopinje višje kot v desetletju pred tem, kar povečuje pogostost in intenzivnost vročinskih valov.
Avtorji poročila ob tem opozarjajo, da je skoraj celotno segrevanje v zadnjem desetletju posledica človekovih dejavnosti, predvsem izpustov iz energetike, prometa in industrije.
Raziskovalci hkrati svarijo, da zmanjševanje financiranja nekaterih programov za spremljanje podnebja in kakovosti zraka ogroža prihodnje zbiranje podatkov, ki so ključni za spremljanje podnebnih sprememb in oblikovanje podnebnih politik.
