Poslanska skupina Svoboda je na ministra za obrambo Valentina Hajdinjaka naslovila poslansko vprašanje glede prihodnje politike obrambnih izdatkov. Pred vrhom zveze Nato v Ankari želi pojasnila, ali bo Slovenija dodatna sredstva namenjala predvsem za nakupe oborožitve ali pa bo ohranila širše razumevanje obrambnih vlaganj, ki vključuje tudi projekte dvojne rabe.
Kot poroča STA, poslance zanima predvsem, ali napovedano sledenje Natovim zavezam pomeni več denarja za orožje in manj sredstev za projekte, povezane z odpornostjo države, infrastrukturo in širšo varnostjo. Poslanec Martin Premk je v izjavi v DZ dejal, da želijo izvedeti, kako namerava ministrstvo porabiti razliko med sedanjimi obrambnimi izdatki in ciljnim deležem dveh odstotkov BDP.
Premk: Ne le za tanke in topove
Premk se je vprašal, ali bo razlika med sedanjimi 1,6 odstotka in dvema odstotkoma obrambnih izdatkov, ki po njegovih besedah niso v celoti skladni z Natovo metodologijo, namenjena “samo za nakupe orožja, za nakupe tankov in topov ali bomo vztrajali pri tem, kar je delala prejšnja vlada, da bi ta denar vlagali tudi v varnost in odpornost, torej tudi v infrastrukturne projekte, v bolnišnice in v ceste”.
V Svobodi ocenjujejo, da bi usmerjanje vseh dodatnih sredstev zgolj v oboroževanje pomenilo predvsem uresničevanje ameriških interesov, namesto vlaganj v projekte, ki neposredno koristijo državljanom.
Sajovic: Obramba je širši pojem
Nekdanji minister za obrambo Borut Sajovic je poudaril, da so “bolj kot odstotki ali pa samo smodnik in železje, ki imata ta trenutek v svetu zgodovinsko rekordno ceno, pomembni ljudje”.
Ob tem je spomnil na prihajajoči vrh Nata v Ankari in dejal, da Slovenija ostaja verodostojna članica zavezništva. Po njegovih besedah bi si želel širšega političnega soglasja, “da je obramba širok pojem, da je dvojna raba njen pomemben del in da je treba vlagati tudi v slovensko obrambno industrijo”.
O razlikah pri Natovi metodologiji
Sajovic se je odzval tudi na očitke generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja, ki je v pismu nekdanjemu premierju Robertu Golobu opozoril na razhajanja pri prikazovanju slovenskih obrambnih izdatkov.
Po njegovih besedah je “med našo interno zakonodajo in pogledi zavezništva nastala neka razlika, ki jo zaradi specifične zakonodaje druge države nimajo”. Kot primer je navedel Italijo, kjer naj bi med obrambne izdatke uvrščali tudi gradnjo mostu na Sicilijo.
“Ko v Italiji rečejo, da bo most na Sicilijo obrambni izdatek, nihče ne dvomi, da je s tem kaj narobe. Pri nas moramo prilagoditi notranjo strukturo. Če bi mi vse te železnice in ceste na strateško pomembnih teritorijih, v katere smo vlagali, plačali iz sredstev ministrstva za obrambo, potem zavezništvo ne bi imelo nobenih težav,” je dejal.
Ob tem je pozval k več enotnosti pri razpravi o obrambni politiki. “Moji viri pravijo, da so bili v Sloveniji ti odzivi tudi spodbujeni zaradi notranjepolitičnih potreb,” je dejal.
Spomnil je še, da so bile zaveze Natu sprejete leta 2014 in da je država v mandatu vlade Roberta Goloba za obrambo, varnost in odpornost namenila največ sredstev v 35-letni zgodovini Slovenije.
