Pošta Slovenije je leto 2025 prvič po več kot desetletju končala z izgubo. Matična družba je ustvarila 3,86 milijona evrov čiste izgube, medtem ko je dobiček skupine Pošta Slovenije, ki vključuje tudi Intereuropo, upadel za 82 odstotkov na 1,1 milijona evrov. Kljub slabšemu poslovnemu izidu so se prihodki tako družbe kot skupine povečali za približno pet odstotkov.
Kot poroča STA, je skupina Pošta Slovenije po danes objavljenem letnem poročilu leta 2025 ustvarila 534,6 milijona evrov prihodkov iz pogodb s kupci oziroma 546,9 milijona evrov vseh poslovnih prihodkov, kar je pet odstotkov več kot leto prej. Na ravni matične družbe so prihodki iz pogodb s kupci narasli na skoraj 305 milijonov evrov, skupni poslovni prihodki pa so presegli 309 milijonov evrov.
Rast paketnih in logističnih storitev
Poslovodstvo Pošte Slovenije pod vodstvom Marka Cegnarja rast prihodkov pripisuje predvsem večjemu obsegu paketnih storitev, višjim cenam in rasti logističnih storitev v kopenskem prometu.
Prihodki matične družbe so predstavljali 55 odstotkov vseh konsolidiranih prihodkov skupine, Intereuropa pa je prispevala 39 odstotkov, preostanek pa druge družbe v skupini.
Prva izguba po letu 2013
Pošta Slovenije je leto končala s 3,86 milijona evrov čiste izgube, potem ko je leto prej ustvarila približno dva milijona evrov čistega dobička. Gre za prvi negativni poslovni rezultat družbe po letu 2013, ko je zaradi slabitev naložb v Novo KBM in Poštno banko Slovenije ustvarila 16,3 milijona evrov izgube.
Na Pošti Slovenije pojasnjujejo, da sta na poslovni izid najbolj vplivala odprava odloženih davkov ter oblikovanje dodatnih rezervacij zaradi pravnomočne sodbe glede plačila dodatnih pokojninskih prispevkov za poklicne voznike.
Letos pričakujejo vrnitev v dobiček
Za leto 2026 skupina načrtuje 4,9 milijona evrov čistega dobička. Ob tem opozarja, da bo zaradi nadaljnjega upadanja klasičnih pisemskih storitev za dolgoročno stabilno poslovanje matične družbe potrebno preoblikovanje modela univerzalne poštne storitve po zgledu drugih evropskih držav.
Po njihovih navedbah bi spremembe lahko zajele gostoto poštnega omrežja, pogostost dostave, roke prenosa pošiljk in financiranje neto stroška univerzalne poštne storitve.
Na drugi strani rast spletne trgovine ostaja glavno gonilo razvoja. Na Pošti Slovenije poudarjajo, da povečanje števila paketnih pošiljk, zlasti iz Kitajske, ter strateška partnerstva z mednarodnimi spletnimi platformami ustvarjajo nove razvojne priložnosti.
Prenovljen tudi nadzorni svet
Prejšnji teden je Pošta Slovenije dobila tudi nekoliko prenovljen nadzorni svet. Slovenski državni holding je nov štiriletni mandat podelil dosedanji predsednici Urški Kežmah, nova člana nadzornega sveta pa sta postala Janez Žlak in Alenka Urnaut, ki sta zamenjala Barbaro Cerovšek Zupančič in Barbaro Nose po izteku njunega mandata.
