Skupina poslancev Svobode, SD in Levice je vložila predlog za razrešitev predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Očitajo mu sodelovanje pri preprečitvi odreditve dveh parlamentarnih preiskav ter opustitev varovanja ustavnih pravic opozicije.
Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim vodjo poslanske skupine Svoboda Borutom Sajovicem je danes vložila predlog za razrešitev predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića.
Kot so sporočili iz Gibanja Svoboda, je Stevanović 30. junija in 10. julija glasoval proti sprejetju dnevnega reda izrednih sej, ki ju je sam sklical. Zaradi zavrnitve dnevnega reda državni zbor ni odredil dveh parlamentarnih preiskav, ki ju je zahtevala tretjina poslancev.
Očitajo mu ponovljeno kršitev ustave
“Ne gre za posamično procesno napako, ampak za ponovljeno ravnanje, ki so ga vodilni slovenski ustavnopravni strokovnjaki soglasno označili za neposredno kršitev Ustave,” so zapisali predlagatelji.
Pri tem se sklicujejo na 93. člen ustave, po katerem mora državni zbor odrediti parlamentarno preiskavo, če jo zahteva tretjina poslancev.
“Beseda je ‘mora’, ne ‘lahko’. Kar Ustava izrecno prepoveduje kot rezultat, tega ni dopustno doseči po ovinku, v tem primeru z glasovanjem o dnevnem redu,” so navedli v Svobodi.
Spomnili so tudi na nujno sejo komisije DZ za poslovnik 16. julija, na kateri so svoja stališča predstavili Ciril Ribičič, Miro Cerar, Matej Avbelj in Albin Igličar. Po navedbah predlagateljev so vsi štirje opozorili, da mora državni zbor preiskavo odrediti, kadar jo zahteva tretjina poslancev.
Avbelj je ravnanje opisal z rimsko maksimo in fraudem legis agere, pri kateri se predpisu formalno zadosti, hkrati pa se prepreči njegov namen. Igličar je opozoril, da se o zahtevi tretjine poslancev ne glasuje, Cerar pa, da svobodni poslanski mandat ne pomeni svobode ravnanja v nasprotju z ustavo.
“Svoje ustavne dolžnosti ni izpolnil”
V strankah predlagateljicah zavračajo Stevanovićevo razlago, da je svojo dolžnost izpolnil že s sklicem sej.
“Sklic seje ni cilj, ampak sredstvo. Če predsednik parlamenta ve, da bo seja, ki jo je sklical, ubita že pri prvi točki, in k temu prispeva z lastnim glasom, potem svoje ustavne dolžnosti ni izpolnil, jo je zgolj odigral,” so zapisali.
Po njihovem mnenju bi moral predsednik državnega zbora skrbeti za nepristransko delovanje parlamenta in varovati tudi pravice opozicije.
“Predsednik Državnega zbora ni glasnik parlamentarne večine. Je varuh ustavnosti in nepristranskega delovanja parlamenta, ne glede na to, kdo je na oblasti in kdo v opoziciji,” so poudarili.
Dodali so, da Stevanovićev glas sicer ni bil odločilen za končni izid, a je bilo njegovo glasovanje kljub temu politično pomembno.
“Stevanović ni glasoval, ker bi moral. Glasoval je, ker je hotel,” so navedli.
Za razrešitev potrebujejo 46 glasov
Predlagatelji trdijo, da je Stevanović s ponovljenim ravnanjem izgubil zaupanje, potrebno za opravljanje funkcije predsednika državnega zbora.
“Danes je v manjšini Svoboda. Jutri bo lahko kdo drug. Prav zato je ta predlog obramba parlamenta,” so sklenili.
O predlogu bo odločal državni zbor. Za Stevanovićevo razrešitev je na tajnem glasovanju potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. Glede na razmerja v državnem zboru predlagatelji brez podpore dela koalicije potrebne večine nimajo.
