Trst je septembra ravno prav živahen: jutranja kava še poteka na terasah, ob morju ni več avgustovske gneče, mestno jedro pa je dovolj kompaktno, da ga lahko brez hitenja doživimo v enem dnevu. Namesto strogo začrtanega programa se ga najbolj splača vzeti kot mestni pobeg – z dolgim sprehodom, dobrim kosilom in časom za postanek.
Iz Ljubljane je do Trsta z avtomobilom približno uro in pol vožnje, zato ni treba oditi ob zori. Za prijetnejši dan je dovolj, da v mesto prispete okoli dopoldneva, parkirate nekoliko stran od strogega središča in se proti morju odpravite peš.
Začnite pri kavi, ne pri znamenitostih
Trst brez kave bi bil precej drugačno mesto. Pristanišče je stoletja pomembno za trgovino s kavnimi zrni, mestne kavarne pa niso le postanek za turiste, ampak del vsakdanjega ritma. Med bolj znanimi sta Caffè San Marco in Caffè degli Specchi na trgu Piazza Unità d’Italia.
Če naročate po tržaško, je lahko koristno vedeti, da “capo in b” pomeni macchiato v majhnem steklenem kozarcu. Ni nujno, da se s tem ukvarjate, a natakarja bo gotovo manj presenetilo, če ne boste le negotovo pokazali na meni.
Po kavi se spustite do trga Piazza Unità d’Italia in nadaljujte na pomol Molo Audace. Ta dolg kamnit pomol sega neposredno v Tržaški zaliv in je eden tistih krajev, kjer se ljudje brez posebnega razloga ustavijo, pogledajo proti morju in malo počakajo. Jeseni je to praviloma precej prijetnejše kot sredi poletja.
Kosilo med Jadranom in srednjo Evropo
Tržaška kuhinja ima več obrazov. Na menijih so ribe in morski sadeži, a tudi jedi, ki jih prej povezujemo z Avstrijo, Madžarsko ali širšim srednjeevropskim prostorom. Zato ni nenavadno, če med testeninami in ribami najdete jota, golaž, klobaso ali zavitek.
Za kosilo se ni treba držati le najbolj izpostavljenih lokalov ob glavnem trgu. Nekaj bolj sproščenih možnosti je v ulicah med trgom, starim mestom in obrežjem. Dobro pravilo je preprosto: če restavracija ob kosilu polni tudi mize z domačini, je to navadno dober znak.
Popoldne lahko nadaljujete proti rimskemu gledališču, se povzpnete do gradu San Giusto ali se brez načrta izgubite po ulicah starega mesta. Trst se začne zares odpirati prav tam, kjer ni več velikih trgov: v ozkih prehodih, pri starih pročeljih in na majhnih trgih, kjer je mestni tempo nekoliko počasnejši.
Za zaključek dneva se lahko zapeljete še do Barcole ali do gradu Miramare. Park ob gradu je odprt vse leto in ima prost vstop, muzej pa je po podatkih uprave Miramara praviloma odprt vsak dan med 9. in 19. uro; pred odhodom je smiselno preveriti aktualen urnik. Muzej in park Miramare
Trst ni izlet, na katerem bi morali “obkljukati” deset znamenitosti. Njegova prednost je prav v tem, da dopušča dan brez urnika – dovolj blizu je za spontano odločitev, dovolj drugačen, da se ob vrnitvi ne zdi, kot da ste bili le na daljšem nedeljskem kosilu.
