Razvoj umetne inteligence prinaša vse zmogljivejše modele in nove digitalne storitve, hkrati pa odpira vprašanje, ki je bilo do nedavnega v ozadju – koliko električne energije bo Evropa potrebovala za njihovo delovanje. Hitro širjenje podatkovnih centrov namreč močno povečuje porabo elektrike, zaradi česar Evropska komisija pripravlja spremembe pravil za njihovo trajnostno delovanje.
Vsaka poizvedba v sistemih umetne inteligence zahteva bistveno več računalniške moči kot običajno spletno iskanje. Milijoni uporabnikov zato vsak dan ustvarijo ogromno število izračunov, ki jih opravljajo specializirani strežniki v podatkovnih centrih. Prav ti objekti so postali ena ključnih infrastrukturnih točk razvoja umetne inteligence.
Komisija išče ravnotežje med razvojem in trajnostjo
Evropska komisija je marca predstavila osnutek pravil, s katerimi je želela zagotoviti, da bo rast podatkovnih centrov spremljala tudi gradnja novih obnovljivih virov energije. Predlog je predvideval strožja merila za dokazovanje uporabe čiste električne energije, saj je želela preprečiti, da bi podjetja okoljske cilje dosegala zgolj z nakupom energetskih certifikatov.
Po poročanju Financial Timesa zdaj pripravlja bolj prožen pristop. Razlog so opozorila industrije, da bi preveč stroga pravila povečala stroške poslovanja in zmanjšala privlačnost Evrope za nove naložbe v podatkovne centre.
Med podjetji, ki so izrazila pomisleke, so tudi največji ponudniki oblačnih storitev, kot sta Amazon Web Services in Microsoft. Ti opozarjajo, da morajo biti okoljske zahteve usklajene z dejanskimi možnostmi razvoja digitalne infrastrukture.
V razpravah se pojavlja tudi možnost širše uporabe energetskih certifikatov in večjega upoštevanja električne energije iz jedrskih elektrarn, kar bi ustrezalo predvsem državam z velikim deležem jedrske proizvodnje.
Poraba elektrike bo v prihodnjih letih močno narasla
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo so podatkovni centri v državah Evropske unije leta 2024 porabili približno 70 teravatnih ur električne energije. Do leta 2030 naj bi poraba narasla na približno 115 teravatnih ur, kar pomeni skoraj dve tretjini več kot danes.
Takšna količina električne energije je primerljiva s celotno letno porabo Nizozemske.
Rast je opazna tudi pri največjih tehnoloških podjetjih. Amazon je poročal o 34-odstotnem povečanju emisij, povezanih s kupljeno električno energijo, Google pa o 37-odstotni rasti, kar kaže, kako hitro se povečujejo potrebe po računalniški infrastrukturi.
Izziv ni le količina energije, temveč tudi omrežje
Energetski strokovnjaki opozarjajo, da težava ni zgolj v vse večji porabi električne energije. Podatkovni centri potrebujejo stabilno oskrbo z elektriko 24 ur na dan, zato postajajo pomemben dejavnik pri načrtovanju elektroenergetskih omrežij.
Če širitve podatkovnih centrov ne bo spremljala gradnja novih proizvodnih zmogljivosti, bi se lahko povečala odvisnost od uvoza fosilnih goriv, kar bi vplivalo tako na cene elektrike kot na energetsko varnost.
Na podobna tveganja opozarja tudi evropski možganski trust Interface. V svoji analizi ugotavlja, da bi lahko hitra gradnja velikih podatkovnih centrov brez ustreznih vlaganj v elektroenergetsko infrastrukturo povzročila visoke stroške in slabši izkoristek omrežja.
Okoljevarstveniki svarijo pred posledicami
Na rast porabe energije opozarjajo tudi okoljevarstvene organizacije. Greenpeace meni, da bi lahko nenadzorovana širitev umetne inteligence povečala pritisk na oskrbo z električno energijo in vodo ter podaljšala uporabo fosilnih goriv, če razvoj obnovljivih virov ne bo sledil potrebam podatkovnih centrov.
Zato pozivajo k večji preglednosti glede porabe energije in vode ter k strožjim okoljskim presojam pri načrtovanju novih objektov.
Po svetu trenutno deluje približno 10.000 podatkovnih centrov, njihovo število pa še naprej hitro narašča. Evropska komisija želi po navedbah Financial Timesa v prihodnjih petih do sedmih letih občutno povečati njihove zmogljivosti, da bi Evropa zmanjšala razvojni zaostanek za Združenimi državami na področju umetne inteligence.
Ob tem postaja vse bolj jasno, da prihodnost umetne inteligence ne bo odvisna le od naprednejših procesorjev in zmogljivejših algoritmov. Enako pomembno bo tudi vprašanje, ali bo evropski elektroenergetski sistem zmogel zagotoviti dovolj zanesljive in trajnostno proizvedene električne energije za digitalno infrastrukturo prihodnosti.
