Plačna masa je po oceni vlade zrasla precej bolj od načrtov, novi instituti pa naj bi se v praksi uporabljali tudi kot pravilo namesto izjeme. Vlada za zdaj ne more zagotoviti, da zaradi proračunskega primanjkljaja ne bo posegla v javnofinančne odhodke.
Vlada ocenjuje, da prenova plačnega sistema javnega sektorja, dogovorjena v prejšnjem mandatu, ni dosegla pričakovanih ciljev. Plače namerava v prihodnje urejati drugače, in sicer z enotnim sistemom za administrativni del ter ločenimi sistemi za policijo, vojsko, zdravstvo, izobraževanje, kulturo in socialnovarstvene storitve.
To je vlada zapisala v odgovoru na poslansko vprašanje Alenke Bratušek iz Svobode o nadaljnjem izvajanju plačne reforme, poroča STA. Pred pripravo konkretnih zakonskih rešitev namerava oblikovati konceptualna izhodišča, saj gre po njeni oceni za zahtevno nalogo.
Plačna masa zrasla bolj od pričakovanj
Vlada je kot eno glavnih težav izpostavila javnofinančno vzdržnost. Obseg sredstev za plače v javnem sektorju naj bi se povečal bistveno bolj, kot je bilo načrtovano ob sprejemanju reforme.
K višjim izdatkom so po njeni oceni prispevali nekateri novi instituti, med njimi uvedba novih in višje ovrednotenih delovnih mest, možnost določitve do 30 odstotkov višje osnovne plače, spregled zahtevane izobrazbe in več denarja za nagrajevanje delovne uspešnosti.
Uvedba teh možnosti sama po sebi po mnenju vlade ne bi bila sporna, če bi prispevala k večji prilagodljivosti plačnega sistema, upoštevanju posebnosti posameznih dejavnosti in poklicev ter boljšemu odzivanju na ponudbo in povpraševanje na trgu dela.
Težava naj bi nastala pri njihovem izvajanju.
Na novo uvedeni elementi so se po oceni vlade “izkazali za problematične, še zlasti zaradi neustreznega oziroma nekritičnega upravljanja s kadri, same organizacije dela in tudi zlorab veljavnega normativnega okvirja”.
Kot primer je navedla možnost povišanja osnovne plače ali spregleda izobrazbe. Čeprav zakon ti možnosti določa kot izjemi, naj bi ju nekateri delodajalci obravnavali kot pravilo.
Vprašanje preostalih treh obrokov povišanj
Vlada trenutno ne more z gotovostjo napovedati, ali bo zaradi proračunskega primanjkljaja in zagotavljanja vzdržnosti javnih financ treba zmanjševati javnofinančne odhodke.
“V tem trenutku ni mogoče z gotovostjo napovedati, ali bo v kontekstu zasledovanja cilja vzdržnosti javnih financ in upoštevaje višino proračunskega primanjkljaja treba poseči po ukrepih za zmanjševanje javnofinančnih odhodkov,” je zapisala.
Morebitnega poseganja v izplačilo preostalih treh obrokov povišanja plač v javnem sektorju bi se bilo treba po njeni oceni lotiti posebej previdno.
Zaposleni imajo zaradi zakonske ureditve in sklenjenih pogodb o zaposlitvi upravičena pričakovanja glede postopnega zviševanja plač med letoma 2025 in 2028. V pogodbah so navedeni tudi konkretni zneski prihodnjih povišanj.
Vlada tako ni napovedala ustavitve izplačil, opozorila pa je, da bo pri nadaljnjih odločitvah treba upoštevati javnofinančne razmere.
Ločeni sistemi za policijo, vojsko in zdravstvo
Koalicijska pogodba predvideva enoten plačni sistem za administrativni del javnega sektorja in ločene sisteme za dejavnosti, pri katerih želi vlada bolj upoštevati posebnosti dela.
Ločene plačne sisteme naj bi dobili policija, vojska, zdravstvo, izobraževanje in kultura ter socialnovarstvene storitve.
Vlada meni, da sedanja ureditev plačnih stebrov ni prinesla želenih učinkov, predvsem pri vprašanjih, ki bi jih bilo mogoče urejati različno glede na posebnosti posameznih dejavnosti in poklicnih skupin.
“Poseg v veljavni plačni sistem je nujen na način, da se raznolikost glede na vsebino in način izvajanja javnih storitev prepozna tudi skozi ločene plačne sisteme, kot izhaja iz aktualne koalicijske pogodbe,” je navedla.
Pri tem po njenih zagotovilih ne gre za določanje, kateri del javnega sektorja je pomembnejši in bi moral imeti prednost.
“Ne gre za vprašanje, kateri del javnega sektorja je bolj ali manj pomemben in bi zaradi tega lahko bil izpostavljen drugačnemu vrstnemu redu prioritet, temveč za priznavanje specifik glede na naravo dela oziroma poslanstvo posameznih dejavnosti in poklicev,” so pojasnili v vladi.
Najprej bodo pripravili koncept
Uresničitev zaveze o ločenih plačnih sistemih bo po oceni vlade zahtevna tako z vidika javnofinančne vzdržnosti kot zaradi usklajevanja različnih interesov v socialnem dialogu.
Zato še ni mogoče napovedati, kako in kdaj bo nova ureditev izvedena. Prvi korak bo priprava konceptualnih izhodišč, iz katerih bo razvidno, kako namerava vlada urejati plače v posameznih delih javnega sektorja.
“V vsakem primeru bo to v pomembni meri drugače, kot si je urejanje plač v javnem sektorju zamislila prejšnja vlada,” je sklenila.
