Robert Krmelj in Ksenija Škrilec skoraj šest mesecev nista dobila agremana držav gostiteljic. Zunanje ministrstvo bo moralo zdaj objaviti nova razpisa za veleposlaniški mesti v Izraelu in na Hrvaškem.
Vlada je razveljavila sklepa o imenovanju Roberta Krmelja za veleposlanika v Izraelu in Ksenije Škrilec za veleposlanico na Hrvaškem, ki ju je sprejela prejšnja ministrska ekipa. Kandidata namreč nista dobila agremana držav gostiteljic.
Z ministrstva za zunanje in evropske zadeve so danes po poročanju STA potrdili navedbe spletnega portala N1, da je vlada sklepa razveljavila prejšnji teden na dopisni seji.
Skoraj šest mesecev brez soglasja držav gostiteljic
Krmelj in Škrilec skoraj šest mesecev nista dobila soglasja držav, v katerih naj bi prevzela veleposlaniški mesti. Po nepisanih diplomatskih pravilih so trije meseci skrajni še sprejemljivi rok za podelitev agremana, poroča N1. Daljše čakanje je mogoče razumeti kot nestrinjanje države gostiteljice z izbiro kandidata.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je že decembra lani izrazila zadržke glede štirih kandidatov za veleposlanike, ki jih je predlagala prejšnja vlada pod vodstvom Roberta Goloba. Februarja je nato potrdila, da ne bo podpisala ukaza o imenovanju enega od štirih kandidatov. Šlo naj bi prav za Ksenijo Škrilec.
“Za štiri kandidate mojega soglasja ni. Res je, da so trije umaknili svojo kandidaturo, za enega celo vlada. Eden od teh kandidatov (…) pa trmasto vztraja. Kako lahko veleposlanik gre v neko državo in nima zaupanja predsednika države? Na to vprašanje naj si odgovori ta kandidat oziroma kandidatka sama,” je predsednica takrat povedala za oddajo Ob osmih na Radiu Slovenija.
Preostali trije kandidati na tako imenovani črni listi naj bi bili Aleksander Jevšek, ki je bil v igri za veleposlanika v Sarajevu, Ivana Nedižavec Korada, ki je kandidirala za vodjo slovenskega stalnega predstavništva pri OECD v Parizu, in Iztok Mirošič. Ta se je želel z mesta veleposlanika v Washingtonu preseliti na čelo veleposlaništva v Rimu.
Golobova vlada se na pomisleke predsednice ni ozirala in je vse štiri kandidate potrdila. Jevšek in Nedižavec Korada sta nato od kandidatur odstopila, sklep o imenovanju Mirošiča za veleposlanika v Italiji pa je ministrska ekipa konec januarja razveljavila. Mirošič je tako ostal veleposlanik v ZDA.
Zagreb zahteval pojasnila glede kandidature Škrilec
Čeprav je Pirc Musar večkrat jasno povedala, da ukaza o imenovanju Škrilec za veleposlanico v Zagrebu ne bo podpisala, je Škrilec pri kandidaturi vztrajala. Zunanje ministrstvo je zato Hrvaško zaprosilo za agreman.
Zagreb se je še v času prejšnje vlade odzval z noto, v kateri je zahteval pojasnila o kandidaturi Škrilec oziroma o neusklajenosti med vlado in predsednico republike. Slovenska stran naj bi odgovorila, da ji kot suvereni državi tega ni treba pojasnjevati.
Izrael Krmelju ni podelil agremana
Roberta Krmelja je Golobova vlada za veleposlanika v Tel Avivu potrdila januarja letos. Dosedanji veleposlanik v Izraelu Bogdan Batič je namreč odstopil in se konec julija predčasno vrača v Slovenijo.
Predsednica republike glede Krmeljevega imenovanja ni imela zadržkov, zapletlo pa se je pri agremanu države gostiteljice. Izrael mu soglasja ni podelil.
Več diplomatov po navedbah portala meni, da Izraela ni toliko zmotil Krmelj sam, temveč dejstvo, da ga je izbrala Golobova vlada. Ta je redno obsojala ravnanje Izraela v oblegani palestinski enklavi in opozarjala na genocid v Gazi.
Razveljavitev sklepov o imenovanju Škrilec in Krmelja pomeni, da bo moralo zunanje ministrstvo objaviti nova razpisa za veleposlaniški mesti v Izraelu in na Hrvaškem. Razpis ni potreben le, če je položaj vodje diplomatskega oziroma konzularnega predstavništva rezerviran za kandidata iz politične kvote.
