Vlada opozarja, da bi zapis relativnega preferenčnega glasu neposredno v ustavo po nepotrebnem omejil zakonodajalca, predlagana uvedba 18 volilnih enot pa bi zahtevala obsežne in politično občutljive spremembe volilne zakonodaje.
Vlada ne podpira predloga opozicijskih poslancev Gibanja Svoboda, SD in Levice za začetek postopka za spremembo 80. člena ustave, ki ureja sestavo in volitve v državni zbor. Po njeni oceni predlagana ureditev ni dovolj premišljena, saj bi zožila možnosti zakonodajalca ter odprla vrsto zahtevnih pravnih in organizacijskih vprašanj.
Kot poroča STA, je vlada mnenje o predlogu sprejela na dopisni seji. Opozicijske stranke predlagajo razdelitev države na 18 volilnih enot, v vsaki pa bi volivci izvolili po pet poslancev. Hkrati bi v ustavo zapisali relativni preferenčni glas.
Ustava že omogoča različne rešitve
Vlada opozarja, da veljavna ustava zakonodajalcu že omogoča izbiro različnih načinov glasovanja o kandidatih znotraj proporcionalnega volilnega sistema. To vključuje tudi različne oblike preferenčnega glasu, zato se ji zdi zapis ene konkretne različice neposredno v ustavo vprašljiv.
“S predlagano ureditvijo bi se manevrski prostor zakonodajalca o izbiri načina glasovanja bistveno zožil,” so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo.
Takšna ustavna določba bi otežila tudi morebitno poznejše prilagajanje volilnega sistema, saj bi bila za vsako pomembnejšo spremembo znova potrebna ustavna večina.
Pred volitvami bi bilo treba spremeniti več zakonov
Vlada dvomi tudi, da predlagana prehodna ureditev rešuje vsa vprašanja, potrebna za pravočasno in nemoteno izvedbo volitev. Pred uporabo novega sistema bi bilo treba določiti meje 18 novih volilnih enot ter prilagoditi oziroma na novo urediti volilne okraje.
Gre za strokovno, organizacijsko in politično občutljivo nalogo, za katero bi bilo treba zagotoviti dovolj časa ter široko usklajevanje.
“Osnutek ustavnega zakona se ne opredeljuje do veljavne ureditve, ki ureja obstoječih osem volilnih enot ter volilne okraje znotraj njih. Vlada meni, da volitev po predlagani ustavni ureditvi ne bi bilo mogoče izvesti, če hkrati ne bi bila ustrezno spremenjena zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor in zakon o volitvah v državni zbor,” so zapisali.
Predlagatelji nimajo ustavne večine
Za spremembo ustave je potrebnih najmanj 60 poslanskih glasov. Gibanje Svoboda, SD in Levica jih imajo skupaj 40, zato bi morali za sprejetje predloga pridobiti podporo dela koalicije.
V SDS uvedbi preferenčnega glasu nasprotujejo, v Resni.ca so ji načeloma naklonjeni, v NSi pa menijo, da je za spremembe volilne zakonodaje še dovolj časa.
Predlagatelji poudarjajo, da je bila podobna rešitev vložena že v prejšnjem mandatu in da je uvedba preferenčnega glasu dobila visoko podporo na posvetovalnem referendumu junija 2024. Vlada ob tem opozarja, da načelna podpora preferenčnemu glasu še ne odpravlja potrebe po pravno premišljeni, izvedljivi in dovolj široko usklajeni ureditvi.
