Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve se bo najprej lotilo težav pri dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci. Ministrica Mateja Ribič želi prednostno odpraviti razlike v zneskih, ki jih za primerljive storitve plačujejo stanovalci domov za starejše.
Nova ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je med prednostne naloge uvrstila ureditev dolgotrajne oskrbe in osebne asistence. Sistem dolgotrajne oskrbe trenutno ne deluje tako, kot bi moral, zato so spremembe nujne, je opozorila v pogovoru za STA.
Kot osrednjo nalogo je izpostavila odpravo neenake obravnave stanovalcev v domovih za starejše. Ljudje s primerljivimi potrebami in enakimi bivalnimi pogoji namreč za primerljive storitve trenutno ne plačujejo enakih zneskov.
Za primerljivo oskrbo enaka cena
Stanovalci, ki so od 1. decembra 2025 vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe, plačujejo le nastanitev in prehrano. Skupni znesek za standardno nastanitev je omejen z višino zagotovljene pokojnine za 40 let pokojninske dobe, ki znaša 826 evrov. Standardna nastanitev pomeni dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij.
Občutno več plačujejo stanovalci, ki so še vedno obravnavani po zakonu o socialnem varstvu, ker o njihovih vlogah za dolgotrajno oskrbo še ni bilo odločeno.
Ministrstvo želi ureditev spremeniti tako, da bodo stanovalci s primerljivimi potrebami, enakimi bivalnimi pogoji in primerljivim obsegom storitev plačevali enako ceno.
Manj administracije in hitrejše odločbe
Med večjimi izzivi je tudi dolgotrajno odločanje o pravicah. Ministrstvo namerava postopke pospešiti z zmanjšanjem administrativnih bremen, njihovo poenostavitvijo in vzpostavitvijo učinkovitega informacijskega sistema.
“Trenutni ročni postopki so namreč nepovezani in zato počasni,” je pojasnila Ribič.
Ministrstvo preverja različne možnosti za čimprejšnjo vzpostavitev nove informacijske rešitve. Med njimi je tudi izvedba novega javnega naročila, pri katerem bi lahko sodeloval širši krog ponudnikov. Cilj je izbrati sistem, ki bo čim bolj ustrezal dejanskim potrebam uporabnikov ter omogočal hitrejše odločanje.
Težave se po besedah ministrice pojavljajo tudi pri izvajanju storitev in neenaki obravnavi stanovalcev v različnih zavodih. Rešitve že pripravljajo in si bodo prizadevali, da bi bile sprejete čim prej.
Več kot 17.000 stanovalcev v celodnevni oskrbi
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bilo konec junija v celodnevno dolgotrajno oskrbo v instituciji vključenih 17.292 stanovalcev, v dnevno oskrbo pa 113 ljudi. Po zakonu o socialnem varstvu je bilo še vedno obravnavanih 2587 uporabnikov domov za starejše.
Zadnji dostopni podatki o posameznih pravicah iz dolgotrajne oskrbe so naslednji:
| Pravica | Število upravičencev | Datum podatka |
|---|---|---|
| Celodnevna dolgotrajna oskrba v instituciji | 17.292 | 30. junij |
| Dnevna dolgotrajna oskrba v instituciji | 113 | 30. junij |
| Oskrbovalec družinskega člana | 2151 | junij |
| Denarni prejemek | 3853 | 30. junij |
| Dolgotrajna oskrba na domu | 546 | 30. junij |
Vir podatkov: ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve
