Če bi poslanec Boris Mijič odstopil pred iztekom šestih mesecev od potrditve mandata, njegovega mesta ne bi samodejno zasedel naslednji kandidat Resni.ce. O poslanskem sedežu bi odločali volivci celotne volilne enote Ptuj.
Morebitni odstop poslanca Resni.ce Borisa Mijiča pred 10. oktobrom bi v Sloveniji ustvaril politični precedens. Namesto običajnega prenosa mandata na naslednjega kandidata iste stranke bi morale biti izvedene nadomestne parlamentarne volitve, ki jih v zgodovini samostojne države še ni bilo.
Prav zato je datum 10. oktober pomemben tudi za vodstvo Resni.ce, ki po javnih očitkih zoper Mijiča vztraja, da stranka ne bo ostala brez enega od svojih petih poslanskih mandatov.
“Iskreno me zanima, ali boste po 10. oktobru še postavljali takšna vprašanja in vršili takšen pritisk glede Mijiča,” je po poročanju RTV Slovenija v začetku julija dejal predsednik Resni.ce Zoran Stevanović.
Mijič se je znašel pod pritiskom zaradi očitkov o kršitvah pravic delavcev, domnevnem ponarejanju dokumentov, dolgovih njegovega podjetja do zaposlenih in države ter navedbah o izobrazbi. Poslanec se je delavcem javno opravičil, na vprašanje o odstopu pa ni odgovoril. Očitki še niso bili pravnomočno potrjeni v sodnem postopku.
Pred 10. oktobrom bi Resnica mandat izgubila
Zakon o volitvah v državni zbor določa, da poslanca, ki mu preneha mandat, praviloma nadomesti kandidat z iste kandidatne liste, ki bi bil izvoljen, če prvotni poslanec ne bi dobil mandata.
Za odstop v prvih šestih mesecih po potrditvi mandata velja izjema. Če poslanec odstopi pred iztekom tega obdobja, se mandat ne prenese na naslednjega kandidata njegove stranke, temveč se opravijo nadomestne volitve.
Če bi torej Mijič odstopil pred 10. oktobrom, Resni.ca njegovega mesta ne bi mogla preprosto zapolniti z naslednjim kandidatom s svoje liste. Za poslanski sedež bi se morala znova pomeriti z drugimi političnimi strankami in listami.
Po tem datumu bi bil položaj drugačen. Če bi poslanec odstopil po izteku šestmesečnega obdobja, bi njegov mandat za preostanek mandatne dobe praviloma prevzel naslednji upravičeni kandidat z liste Resni.ce.
Stevanović je doslej poudarjal, da stranka mandata zaradi političnih ali medijskih pritiskov ne namerava izpustiti. Napovedal je, da bodo počakali na postopke pristojnih organov, Mijiču pa je določil rok do konca leta, da poravna dolgove.
Volili bi v vseh 11 okrajih volilne enote Ptuj
Mijič je bil izvoljen v volilni enoti Ptuj, in sicer v volilnem okraju Gornja Radgona. Nadomestne volitve zato ne bi potekale le v njegovem volilnem okraju, temveč v celotni volilni enoti Ptuj, ki je razdeljena na 11 volilnih okrajev.
Predsednica republike bi morala volitve razpisati najpozneje v 15 dneh po ugotovitvi državnega zbora, da je poslancu prenehal mandat.
Šlo bi za nove in samostojne volitve za en poslanski sedež. Kandidature bi bilo treba vložiti na novo, zato bi lahko stranke predlagale druge kandidate kot na rednih parlamentarnih volitvah. Sodelovale bi lahko tudi stranke in liste, ki se marčevskih volitev niso udeležile.
To bi lahko odprlo zanimiv politični boj. Večje stranke bi imele možnost osvojiti dodaten mandat, manjše pa bi lahko vstop v državni zbor poskušale doseči z bistveno manj zahtevno kampanjo, omejeno na eno volilno enoto.
Mandat bi dobil kandidat z največ glasovi
Pri nadomestnih volitvah se ne bi uporabljala običajna proporcionalna delitev mandatov. Zakon določa, da je izvoljen kandidat, ki v volilni enoti prejme največ glasov.
Za osvojitev poslanskega sedeža torej ne bi bilo treba doseči parlamentarnega praga ali sodelovati pri razdeljevanju mandatov na državni ravni. Odločila bi navadna večina med vsemi kandidati.
Ker nadomestnih parlamentarnih volitev v Sloveniji doslej še ni bilo, bi se ob njihovem razpisu pojavila tudi nekatera organizacijska vprašanja. Med njimi so pravila volilne kampanje in izvajanje volilnega molka, saj bi glasovanje potekalo le v eni od osmih volilnih enot.
“Glede vprašanj, povezanih z volilno kampanjo, so pristojnosti Državne volilne komisije omejene, zato bi bilo treba v primeru razpisa nadomestnih volitev njene pristojnosti podrobneje normativno urediti oziroma jasno opredeliti,” so za RTV Slovenija sporočili iz DVK.
Za Resni.co je zato meja med odstopom pred 10. oktobrom in po njem politično zelo pomembna. V prvem primeru bi tvegala izgubo enega od petih mandatov, v drugem pa bi poslanski sedež praviloma ostal stranki. Zakonitost tega razlikovanja izhaja iz 17., 18. in 19. člena zakona o volitvah v državni zbor.
