Neprekinjeno delo daje občutek pridnosti, ne zagotavlja pa tudi dobrih rezultatov. Kratek odmik od zaslona lahko zmanjša utrujenost in vam pomaga, da se k nalogi vrnete z nekoliko bolj uporabnimi možgani.
Poznate trenutek, ko že petič preberete isti stavek, odgovor na preprosto sporočilo pa sestavljate, kot da gre za diplomatsko noto? Takrat običajno ne potrebujete še močnejše kave ali dodatnega pritiska, temveč nekaj minut odmora.
Kljub temu številni vztrajajo pred zaslonom, ker se premor sredi delovnega dne še vedno zdi kot majhen prekršek. Če ne tipkamo, klikamo ali vsaj zaskrbljeno gledamo v preglednico, imamo občutek, da ne delamo. V resnici pa lahko nadaljevanje na silo pomeni le več napak in počasnejše razmišljanje.
Pregled 22 raziskav, objavljen v reviji PLOS One, je pokazal, da kratki odmori, krajši od desetih minut, zmanjšujejo utrujenost in povečujejo občutek energije. Pri zahtevnejših miselnih nalogah nekaj minut ni vedno dovolj, zato si po daljšem obdobju intenzivne zbranosti brez slabe vesti privoščite nekoliko daljši predah.
Telo pogosto ve prej kot koledar
Odmora ne potrebujete šele takrat, ko se vam začnejo zapirati oči. Na utrujenost opozarjajo že ponavljajoče se napake, preskakovanje med zavihki, nemir, razdražljivost in nenadna želja, da bi pospravili predal, ki se ga niste dotaknili tri leta.
Dober znak je tudi trenutek, ko nalogo še vedno opravljate, a se ne premaknete nikamor. Deset minut vztrajanja v takšnem stanju ni deset minut produktivnosti. Je le zelo zavzeto sedenje.
Odmor ni selitev na drug zaslon
Pravi premor naj vsaj za nekaj trenutkov prekine tisto, kar vas je utrudilo. Če ves dan gledate v računalnik, preživljanje odmora na telefonu ni ravno velika sprememba – oči so dobile le manjši zaslon in več slabih novic.
Vstanite, natočite si vodo, odprite okno, naredite nekaj korakov ali se za nekaj minut pogovorite s sodelavcem o čem drugem kot delu. Tudi kratek sprehod do nabiralnika šteje, če se ne vrnete s tremi novimi službenimi klici.
Ni treba slediti zapletenemu urniku. Za začetek si po približno eni uri zbranega dela vzemite nekaj minut odmora. Premor lahko povežete tudi z zaključkom posamezne naloge, kosilo pa po možnosti pojejte stran od delovne mize. Drobtine med tipkovnico namreč niso dokaz predanosti.
Počitek se ne konča pri petih minutah
Kratki odmori pomagajo čez dan, ne morejo pa nadomestiti prostega večera, kakovostnega spanja ali dopusta. Če službeno pošto preverjate med večerjo, pred spanjem in še med čakanjem na zobno pasto, možgani nikoli ne dobijo jasnega sporočila, da je delovnega dne konec.
Zato določite uro, ko delo odložite. Zaprite programe, utišajte obvestila in sprejmite možnost, da svet do jutra ne bo razpadel zaradi neodgovorjenega sporočila.
Počitek ni nasprotje produktivnosti, temveč eden od pogojev zanjo. Včasih je najbolj koristna stvar, ki jo lahko naredite za svoje delo, prav to, da ga za nekaj minut nehate opravljati.
