Poslanec NSi Aleksander Reberšek se je ostro odzval na članek portala 24ur, ki je v ospredje postavil gasilce, planince in Rdeči križ ter ustvaril vtis, da jim želi vlada odvzeti denar. Bistvena razlika je ostala v senci čustveno nabitega naslova: predlog zakona ne posega v odstotek dohodnine, ki ga državljani namenijo izbranim organizacijam, temveč preusmerja denar, ki ga davkoplačevalci niso namenili nikomur.
“Gasilcem ne jemljemo. Rdečemu križu ne jemljemo. Planincem ne jemljemo,” je zapisal Reberšek in članek označil za “popolnoma zavajajoč”.
“Če bi predlog posegel v sredstva organizacij, ki dejansko pomagajo ljudem, bi mu prvi nasprotoval. Koalicija in vlada temu nista naklonjeni. Otroke postavljam na prvo mesto,” je dodal.
Reberšek se je odzval na članek z naslovom Gasilci, planinci, Rdeči križ … nevladniki na nogah zaradi predloga vlade. Že izbor organizacij v naslovu ni nepomemben. Gasilci, Rdeči križ in planinci sodijo med najbolj prepoznavne in zaupanja vredne organizacije v državi. Če jih postavimo v vlogo žrtev vladnega predloga, je politični in čustveni učinek zagotovljen.
Namenjeni odstotek ostaja organizacijam
Predlog zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za napredno zdravljenje redkih bolezni predvideva ustanovitev sklada, ki bi financiral napredna zdravljenja otrok do 18. leta. Šlo bi za primere življenjsko ogrožajočih ali kronično izčrpavajočih redkih bolezni, pri katerih so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, v tujini pa obstaja strokovno utemeljena možnost zdravljenja.
Pomembno je, česa zakon ne spreminja.
Če davkoplačevalec svoj odstotek dohodnine nameni gasilskemu društvu, Rdečemu križu, Karitas, Planinski zvezi, športnemu klubu ali drugi upravičeni organizaciji, bo ta denar še naprej prejel izbrani upravičenec.
“Ne posegamo v denar, ki ga ljudje namenijo gasilcem, humanitarnim organizacijam, športnim društvom ali drugim upravičencem. Njihova odločitev ostaja nedotaknjena,” je ob predstavitvi predloga poudaril minister za zdravje Tadej Ostrc.
V nov sklad bi se stekal nerazporejeni del odstotka dohodnine, torej denar tistih davčnih zavezancev, ki niso določili nobenega prejemnika. Gre za približno od 10 do 12 milijonov evrov letno.
Zakaj mora nenamenjeni denar pripadati nevladniškemu skladu?
Ta sredstva se po veljavni ureditvi avtomatično stekajo v Sklad za razvoj nevladnih organizacij, ministrstvo pa jih nato razdeljuje na javnih razpisih. Vladni predlog spreminja prav to: nerazporejeni denar bi se namesto za razvoj nevladnega sektorja uporabljal za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi.
To je legitimna sprememba javnofinančne prednostne naloge. Denarja namreč niso nevladnim organizacijam namenili državljani, temveč jim ga je na podlagi zakonske ureditve dodelila država. Zakonodajalec lahko zato določi, da ima zdravljenje hudo bolnih otrok prednost pred financiranjem razvoja nevladnega sektorja.
Članek 24ur sicer omeni, da gre za nerazporejeni del dohodnine, vendar celotno zgodbo nato zgradi predvsem okoli posledic za izbrane organizacije. Bralcu predstavi brezplačne prevoze starejših, pomoč ranljivim, urejanje planinskih poti in iskanje mladih gasilcev. Vse to so koristne dejavnosti, vendar ne odgovarjajo na temeljno vprašanje: zakaj bi moral denar, ki ga ljudje niso namenili nikomur, še naprej avtomatično pripadati prav Skladu za razvoj nevladnih organizacij?
Ob robu ostane tudi podatek, da približno 12 milijonov evrov iz tega sklada predstavlja manj kot dva odstotka vseh sredstev, ki jih nevladne organizacije prejemajo iz različnih virov. Med prejemniki niso le gasilci, humanitarci in planinci, temveč tudi številne podporne, kulturne, zagovorniške in ideološko dejavne organizacije.
Gasilci kot ščit za celoten nevladniški sektor
Prav tu je jedro Reberškovega očitka. Vseh nevladnih organizacij ni mogoče metati v isti koš, vendar tudi financiranja celotnega nevladniškega sektorja ni mogoče braniti tako, da se pred kamere postavi zgolj gasilce, Rdeči križ in prostovoljce.
Reberšek je ob tem spomnil na razveljavljeni razpis ministrstva za javno upravo za krepitev nevladnih organizacij. Šlo je za razpis, ki je sprožil očitke o nepravilnostih, političnih povezavah in delitvi javnega denarja, po aferi pa je odstopila tedanja ministrica Sanja Ajanović Hovnik. Njen naslednik Franc Props je razpis nato razveljavil.
Zato razprava ni samo vprašanje, ali država podpira prostovoljstvo. Gre tudi za nadzor nad milijoni evrov, ki so se doslej prek posebnega sklada razdeljevali zelo raznovrstnim nevladnim organizacijam.
Naslov z gasilci in Rdečim križem ustvarja vtis, da vlada jemlje denar tistim, ki rešujejo življenja. Predlog zakona pa v resnici določa, da se denar, ki ga državljani niso namenili nikomur, uporabi za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi.
V času ostre predreferendumske kampanje takšno uokvirjanje težko deluje politično nevtralno. Namesto stvarne razprave o porabi nerazporejenega denarja javnost dobi čustveno zgodbo o ogroženih gasilcih in humanitarcih. Gasilci tako postanejo ščit za ohranitev celotnega sistema financiranja nevladnih organizacij, bolni otroci pa skoraj moteča postavka v razpravi o milijonih.
