Ko s pekača poberemo zadnji piškot, peki papir pogosto samodejno konča med odpadki. Če je ostal čist, raven in nepoškodovan, ga lahko brez težav uporabimo še enkrat. Odločilno ni toliko število uporab kot to, kaj smo na njem pekli in v kakšnem stanju je po peki.
Peki papir je izdelan iz celuloznih vlaken in praviloma prevlečen s tanko plastjo silikona, zaradi katere se hrana nanj ne prijema. Prevleka mu daje tudi odpornost proti vlagi in višjim temperaturam.
Temperaturna omejitev ni pri vseh izdelkih enaka. Nekateri proizvajalci priporočajo uporabo do približno 220 stopinj Celzija, drugi do 230 stopinj. Pred peko je zato najbolje preveriti oznako na embalaži, posebej pri pici, kruhu in drugih jedeh, ki jih pripravljamo pri zelo visoki temperaturi.
Kdaj lahko peki papir uporabimo ponovno?
Najprimernejši za ponovno uporabo je papir, na katerem smo pekli piškote, žemljice, rogljičke ali drugo razmeroma suho pecivo. Če so na njem ostale le drobtine in nekaj manjših maščobnih krogov, ga praviloma ni treba takoj zavreči.
Pred shranjevanjem naj se popolnoma ohladi. Drobtine lahko odstranimo s suho ali rahlo vlažno krpo, nato pa ga pustimo, da se dobro posuši. Najlažje ga shranimo kar na čistem pekaču, kjer bo ostal raven in pripravljen za naslednjo uporabo.
Nekateri proizvajalci peki papirja pri peki piškotov dopuščajo tudi do tri uporabe. Izkušeni peki ga uporabljajo še dlje, če ostane dovolj čvrst, brez neprijetnega vonja in večjih mastnih madežev.
Ponovna uporaba je smiselna, če je papir:
- čist in brez lepljivih ostankov,
- le rahlo masten,
- brez lukenj in raztrganin,
- še vedno prožen in dovolj čvrst,
- brez zažganih ali drobljivih robov.
Po mesu in ribah naj gre v odpad
Drugače velja za papir, na katerem smo pripravljali meso, ribe ali zelo mastne jedi. Tudi če je na videz razmeroma čist, lahko vpije maščobo, tekočino in vonjave. Takšen list po uporabi raje zavržemo.
Prav tako peki papirja, uporabljenega pri ribah, česnu ali močno začinjenih jedeh, ni smiselno prihraniti za naslednjo peko piškotov. Najbolj varno in praktično je, da papir za sladke ter slane jedi uporabljamo ločeno.
Papir zavržemo tudi po peki sočnega peciva, narastkov ali jedi, ki so nanj spustile veliko tekočine. Lepljivih ostankov ni mogoče dobro odstraniti, ob naslednjem segrevanju pa se lahko zažgejo in vplivajo na okus hrane.
Temni robovi so opozorilo
Rahlo porjavel papir še ni nujno neuporaben. Če pa je postal zelo temen, krhek ali se njegovi robovi drobijo, je svojo nalogo opravil. Enako velja za list, ki se je dotikal sten pečice ali grelnega elementa in se je na posameznih mestih zažgal.
Peki papirja tudi ne uporabljamo neposredno pod žarom oziroma pri funkciji z močnim zgornjim grelcem. Ne sme segati čez robove pekača ali se dotikati odprtega plamena in vročih delov pečice.
Preprosto pravilo je torej jasno: če je papir čist, cel in brez vonja, si zasluži še eno peko. Če je moker, močno masten, zažgan ali raztrgan, naj brez slabe vesti konča med odpadki. Z majhno spremembo navade lahko prihranimo nekaj denarja in obenem zmanjšamo količino kuhinjskih odpadkov.
