Bitcoin se je po junijskem padcu pod 60.000 dolarjev stabiliziral okoli 64.400 dolarjev. Večjih pretresov ni povzročila niti rast cen nafte zaradi vojne med Iranom in ZDA, vlagatelji pa zdaj čakajo odločitev ameriške centralne banke in rezultate največjih tehnoloških podjetij.
Bitcoin se je v nedeljo trgoval okoli 64.400 dolarjev, kar je približno 0,6 odstotka več kot dan prej. Dnevno gibanje je bilo razmeroma umirjeno, cena pa se je zadrževala med približno 64.000 in 64.600 dolarji.
Po podatkih CoinDesk je največja kriptovaluta konec tedna ostala tik pod mejo 65.000 dolarjev, čeprav se je cena nafte brent zaradi vojne med Iranom in ZDA približala 100 dolarjem za sod. Višje cene energije običajno povečujejo inflacijska pričakovanja in zmanjšujejo zanimanje za bolj tvegane naložbe.
Tokrat večjega umika vlagateljev iz bitcoina ni bilo. Kriptotrg je ostal razmeroma miren, čeprav negotovost zaradi vojne, obrestnih mer in gibanja tehnoloških delnic ostaja velika.
Po velikem padcu išče novo smer
Sedanja stabilnost sledi zelo slabemu prvemu delu leta. Bitcoin je konec junija zdrsnil do približno 59.000 dolarjev, najnižje po letu 2024. Od takrat je pridobil okoli 9 odstotkov, v zadnjem tednu pa se njegova vrednost skoraj ni spremenila.
Kljub okrevanju ostaja skoraj 49 odstotkov pod rekordom v višini 126.223 dolarjev, ki ga je dosegel oktobra lani. Na trg so letos pritiskali odlivi iz ameriških skladov ETF, visoke obrestne mere in selitev dela špekulativnega kapitala v podjetja, povezana z umetno inteligenco.
Citigroup je v začetku julija svojo 12-mesečno ciljno vrednost bitcoina znižal s 112.000 na 82.000 dolarjev. Kot glavna razloga je banka navedla nadaljevanje odlivov iz skladov ETF in šibkejše zanimanje vlagateljev.
Znižana napoved še vedno predvideva precej višjo vrednost od trenutne, kaže pa, da so velika finančna podjetja postala previdnejša glede hitrosti morebitnega okrevanja kriptotrga.
V ospredju Fed in tehnološki velikani
Za bitcoin bo pomemben predvsem prihodnji teden. Ameriška centralna banka Federal Reserve bo v sredo odločala o obrestnih merah. Večina trga pričakuje, da bodo ostale nespremenjene, vlagatelji pa bodo pozorno spremljali, ali bo Fed zaradi inflacije in dragih energentov nakazal možnost novega zvišanja.
Višje obrestne mere praviloma škodujejo bitcoinu, saj vlagateljem omogočajo varnejše donose pri državnih obveznicah in povečujejo privlačnost dolarja. Morebitni mehkejši ton ameriške centralne banke bi lahko kriptovaluti pomagal pri preboju nad 65.000 dolarjev.
Na razpoloženje bodo vplivali tudi poslovni rezultati Microsofta, Meta, Amazona in Apple. Bitcoin se namreč vse pogosteje odziva podobno kot tehnološke delnice in druge bolj tvegane naložbe.
Dodaten znak težav v kriptopanogi je napoved zaprtja borze BitMEX, ki bo poslovanje končala septembra. Nekoč pomembna borza ima danes manj kot 0,01 odstotka trga, zato njeno zaprtje ne bi smelo pomembneje vplivati na ceno bitcoina.
Bitcoin se trenutno zadržuje tik pod psihološko pomembno mejo 65.000 dolarjev. Odločitev Feda bi lahko določila smer njegovega naslednjega večjega premika.
