Cena zlata se je v zadnjih letih povzpela na rekordne ravni, nekateri analitiki pa napovedujejo, da bi se lahko v petih letih skoraj podvojila. Drugi opozarjajo, da so se nekateri dosedanji dejavniki rasti že začeli umirjati.
Zlato že več let velja za enega največjih zmagovalcev na finančnih trgih. Njegova cena se je z okoli 1585 ameriških dolarjev za unčo v letu 2020 povzpela nad 4500 dolarjev, ob nadaljevanju geopolitičnih napetosti in negotovosti pa se pojavljajo vse drznejše napovedi.
Ekonomisti Deutsche Bank ocenjujejo, da bi lahko cena zlata do leta 2031 dosegla celo 8000 dolarjev za unčo. Uresničitev takšnega scenarija bi pomenila skorajšnjo podvojitev sedanje vrednosti, ključno vlogo pri tem pa naj bi imeli nadaljnji nakupi centralnih bank.
Toda soglasja o tem ni. Analitiki, s katerimi je govoril Deutsche Welle (DW), se strinjajo, da ima zlato tudi dolgoročno pomembno vlogo pri ohranjanju vrednosti premoženja, precej bolj pa se razhajajo pri vprašanju, kako hitro lahko njegova cena še narašča.
Centralne banke ostajajo med najpomembnejšimi kupci
Med glavnimi razlogi za dosedanjo rast cene zlata so pričakovanja nižjih obrestnih mer, šibkejši ameriški dolar, nakupi centralnih bank in veliko povpraševanje po zlatih palicah ter kovancih.
Centralne banke Kitajske, Indije, Turčije in drugih hitro razvijajočih se držav svoje rezerve vse pogosteje dopolnjujejo z zlatom. S tem zmanjšujejo odvisnost od posameznih valut, predvsem ameriškega dolarja, ter se varujejo pred inflacijo, geopolitičnimi pretresi in morebitnimi finančnimi sankcijami.
Podatki Svetovnega sveta za zlato potrjujejo, da povpraševanje ostaja veliko. Centralne banke so v prvem četrtletju 2026 kupile približno 244 ton zlata, kar je bilo 17 odstotkov več kot v predhodnem četrtletju. V zadnjih štirih letih so ga v povprečju kupile okoli 1000 ton na leto, kar je približno dvakrat več od povprečja v predhodnem desetletju.
Michael Hsueh iz Deutsche Bank Research ocenjuje, da so prav centralne banke postale stabilni oziroma manj cenovno občutljivi kupci. Njihovo povpraševanje je precej manj odvisno od trenutne cene kot pri posameznikih, ki kupujejo nakit, kovance ali palice.
Po njegovi oceni je bilo takšno stabilno povpraševanje eden najpomembnejših razlogov za moč trga zlata med letoma 2021 in 2025. Če bodo države v razvoju še naprej povečevale delež zlata v svojih rezervah, bi to lahko ceno potisnilo proti napovedanim 8000 dolarjem za unčo.
Rast poganjajo tudi geopolitična tveganja
Thomas Kulp iz banke DZ Bank med glavne razloge za rast uvršča kopičenje geopolitičnih negotovosti. V obdobjih vojn, političnih pretresov, visoke inflacije ali strahu pred finančno krizo vlagatelji pogosto iščejo premoženje, ki ni neposredno vezano na posamezno državo ali valuto.
Zlato zato ohranja dvojno vlogo: velja za varno zatočišče in hkrati za sredstvo, s katerim želijo države ter vlagatelji zmanjšati svojo odvisnost od klasičnega finančnega sistema.
Na trgu se je medtem pojavila še ena skupina kupcev. Frank Schallenberger iz banke Landesbank Baden-Württemberg je za DW dejal, da se tudi del kriptovalutnega sektorja vse bolj usmerja v zlato oziroma ga uporablja za razpršitev premoženja. Če se bo ta trend nadaljeval, bi lahko postal dodaten vir povpraševanja.
To ne pomeni, da je naložba brez tveganja. Zlato ne prinaša obresti ali dividend, njegova cena pa je odvisna predvsem od tega, koliko so kupci v določenem trenutku pripravljeni plačati. Tudi v obdobjih dolgoročne rasti lahko pride do izrazitih in hitrih padcev.
Je podvojitev cene res mogoča?
Schallenberger dvomi, da bi lahko zlato v prihodnjih petih letih doseglo 8000 dolarjev. Opozarja, da so rast v preteklem obdobju spodbujali veliki prilivi v naložbene produkte, vezane na zlato, ter povečani nakupi centralnih bank. Pri obeh skupinah naj bi zagon v zadnjem času nekoliko oslabel.
Po njegovem trenutno ni dovolj močnih dejavnikov, ki bi upravičili napoved skorajšnje podvojitve že tako visoke cene. Kljub temu ocenjuje, da lahko zlato ostane uporaben del razpršenega naložbenega portfelja. Kot možen delež omenja od pet do deset odstotkov, saj lahko plemenita kovina zmanjša nihanje vrednosti celotnega premoženja.
Hsueh ostaja bolj optimističen. Po njegovem se svet vrača v obdobje večjega tekmovanja med državami, ki spominja na čas pred koncem hladne vojne. Če bi se delež zlata v rezervah centralnih bank držav v razvoju dolgoročno približal 40 odstotkom, bi bila cena okoli 8000 dolarjev po njegovih izračunih mogoča.
Kulp je previdnejši, a še vedno pričakuje nadaljnjo rast. Po napovedi DZ Bank bi lahko zlato v prihodnjih dvanajstih mesecih doseglo približno 5000 dolarjev za unčo. Temeljni razlogi za povpraševanje namreč ostajajo: geopolitične napetosti, nakupi centralnih bank, skrb zaradi inflacije in želja po zmanjševanju odvisnosti od posameznih valut.
Napoved o 8000 dolarjih tako ni nemogoča, je pa odvisna od vrste negotovih predpostavk. Zlato lahko ostane iskano varno zatočišče, kar še ne pomeni, da bo njegova cena do novega rekorda prišla brez vmesnih padcev.
