Slovenska hmeljišča so vročinski val prestala razmeroma dobro, precej več škode pa so povzročila neurja s točo. Po prvih ocenah je okoli 150 hektarjev nasadov povsem uničenih.
Slovenska hmeljišča so kljub vročinskemu valu, suši in neurjem trenutno v razmeroma dobrem stanju. Letošnji pridelek bo zaradi obsežnih poškodb po toči kljub temu najverjetneje podpovprečen.
Vročinski val je rastline zajel v občutljivi razvojni fazi. Njihova rast se je v najbolj vročih dneh upočasnila, hitreje pa so začele prehajati v fazo cvetenja.
Specialist za hmeljarstvo Blaž Dimec je za STA ocenil, da posledice vročine za zdaj niso tako izrazite kot lani. Vročinski val je letos nastopil pozneje, zato je imel manjši vpliv na razvoj rastlin.
Namakanje preprečilo večje posledice suše
Razmere se med posameznimi deli države precej razlikujejo, saj so bile padavine neenakomerno razporejene. Pomanjkanje dežja je najbolj prizadelo nenamakane nasade, kjer se rastline hitreje znajdejo v sušnem stresu in počasneje rastejo.
Možnost namakanja ima približno 80 odstotkov slovenskih hmeljišč, zato lahko pridelovalci vsaj delno ublažijo posledice pomanjkanja dežja. Namakanje je trenutno eden ključnih ukrepov, toda nadaljnje zmanjševanje pretokov vodotokov bi lahko privedlo do omejitev ali celo prepovedi njegove uporabe.
Popolnoma uničenih okoli 150 hektarjev
Večjo škodo so povzročila neurja s točo. Po dosedanjih ogledih je bilo prizadetih okoli 850 hektarjev hmeljišč na območjih Polzele, Rečice ob Savinji, Braslovč, Žalca, Prebolda, Tabora, Vranskega, Gorišnice, Dornave, Ormoža, Markovcev in Vidma.
Po trenutnih ocenah je približno 150 hektarjev nasadov povsem uničenih. Obiranje na teh površinah najverjetneje ne bo ekonomsko upravičeno.
Na okoli 300 hektarjih so poškodbe težje, pričakovani izpad pridelka pa znaša od 50 do 70 odstotkov. Približno 400 hektarjev hmeljišč je lažje poškodovanih. Gre še za okvirne ocene, saj sanacija številnih nasadov ni končana.
Možnost obnove rastlin bo odvisna od obsega poškodb, nadaljnjega vremena in ukrepov hmeljarjev. Pomembno je predvsem, ali je toča vrh rastline poškodovala pred ali po tem, ko je ta dosegla vrh žičnice. Če je rastlina vrh izgubila prej, je njen pridelovalni potencial bistveno manjši, težave pa lahko nastanejo tudi pri spravilu.
Zdravstveno stanje hmelja za zdaj ugodno
Kljub vremenskim nevšečnostim je zdravstveno stanje hmelja razmeroma dobro. V opazovanih nasadih niso zaznali spor hmeljeve peronospore, saj vroče in večinoma suho vreme ni ustvarjalo pogojev za nove okužbe.
Na občutljivejših sortah se je v manjšem obsegu pojavila pepelovka, medtem ko ob zadnjih pregledih niso zaznali listnih uši in pršic. Začel se je let druge generacije koruzne vešče, zato strokovnjaki priporočajo redno spremljanje nasadov.
Dimec opozarja, da letošnja sezona znova kaže vse večji vpliv podnebnih sprememb na hmeljarstvo. Pridelovalci se vse pogosteje spoprijemajo s kombinacijo vročinskih valov, suše, neenakomernih padavin in neurij s točo. Zaradi tega postajajo vse pomembnejši sodobni namakalni sistemi, učinkovita poraba vode in zanesljivi vodni viri.
Za natančnejšo oceno letine je še prezgodaj, saj hmelj čaka odločilno obdobje cvetenja ter oblikovanja in razvoja storžkov. Končna količina in kakovost pridelka bosta odvisni od vremena, razpoložljivosti vode in morebitnih novih neurij. Že zdaj pa kaže, da bo zaradi škode po toči skupni pridelek v Sloveniji najverjetneje manjši od povprečnega.
