Janez Cigler Kralj je po srečanju s predstavniki kmetijskih organizacij napovedal umik nacionalnih prehranskih smernic s spletne strani ministrstva in začetek priprave novega dokumenta. Kot razlog je navedel pomisleke dela strokovne javnosti glede postopka priprave smernic in vloge posameznih strokovnjakov pri njihovem nastajanju.
“Prehranske smernice smo umaknili zato, ker želim kot kmetijski minister pokazati, da ne bom dovolil, da se aktivizmu da prednost pred stroko. Zagotoviti moramo, da ima stroka ključno besedo pri oblikovanju naših prehranskih navad,” je dejal minister.
Po njegovih besedah so bile dosedanje smernice pripravljene ob številnih pripombah strokovne javnosti. “Sami ste bili priča, da so bile smernice pripravljene mimo stroke in da je bilo tudi veliko pritožb strokovnjakov z različnih področij, predvsem nutricionistike. Veliko jih je izjavilo, da niso imeli možnosti vplivati na besedilo oziroma da so bila njihova imena uporabljena brez ustreznega sodelovanja pri končni vsebini,” je poudaril.
NIJZ pripravljen prevzeti koordinacijo novih smernic
Umik dokumenta so pozdravili Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Inštitut za nutricionistiko in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. V skupnem odzivu so ocenili, da odločitev odpira prostor za pripravo novih smernic na bolj transparenten in strokovno usklajen način.
Direktor NIJZ Ivan Eržen je poudaril, da morajo prehranske smernice ostati javnozdravstveni dokument.
“Njihov namen ni zastopanje posameznih interesov, temveč izboljšanje zdravja prebivalcev. Zato morajo nastajati na podlagi znanstvenih dokazov, v transparentnem postopku in ob sodelovanju najširšega kroga strokovnjakov. Tovrstni dokumenti so doslej praviloma nastajali pod okriljem NIJZ, kjer smo pripravljeni prevzeti tudi koordinacijo priprave novih prehranskih smernic,” je dejal.
Podobno stališče je izpostavil tudi Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. “Umika dokumenta ne smemo razumeti kot zmago ene ideologije nad drugo, temveč kot priložnost za pripravo strokovno usklajenih smernic na nacionalnem nivoju, ki bodo prebivalcem pomagale do bolj zdrave prehrane,” je poudaril.
Mojca Korošec z Biotehniške fakultete je medtem opozorila, da kakovostna prehranska priporočila zahtevajo odprto strokovno razpravo in vključevanje različnih strok. “Prav vključevanje različnih strok omogoča oblikovanje priporočil, ki so prehransko ustrezna, izvedljiva v praksi in sprejemljiva za prebivalce,” je dejala.
Sporne smernice objavljene tik pred menjavo oblasti
Prehranske smernice za leto 2025 je vlada Roberta Goloba objavila maja letos, tik pred iztekom mandata. Dokument je priporočal pretežno rastlinsko prehrano, zmerno uživanje mlečnih izdelkov, jajc in rib ter omejevanje vnosa mesa in predelanih mesnih izdelkov.
Objava je sprožila odzive tako dela strokovne javnosti kot kmetijskih organizacij. NIJZ, Inštitut za nutricionistiko in Biotehniška fakulteta so opozarjali na pomanjkljivosti pri pripravi dokumenta in na neupoštevanje nekaterih strokovnih pripomb. Kritična je bila tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, ki je smernicam očitala sporne navedbe o vplivu živinoreje na okolje ter ideološki pristop k prehranski politiki.
Kot poroča RTV Slovenija, bo ministrstvo po umiku dokumenta začelo postopek priprave novih nacionalnih prehranskih smernic, pri katerem naj bi imela osrednjo vlogo strokovna javnost.
