Gospodarski krog podpira predlagano znižanje obdavčitve prihodkov od oddajanja stanovanj. Opozarja pa, da davčna razbremenitev sama ne bo dovolj za aktiviranje več deset tisoč praznih stanovanj. Lastniki po njihovih navedbah potrebujejo učinkovitejšo zaščito pred neplačili in dolgotrajnimi postopki, najemniki pa jasnejše pogodbe in večjo varnost.
Gospodarski krog, ki povezuje 17 gospodarskih in kmetijskih organizacij, podpira predlog, po katerem bi se obdavčitev dohodkov iz oddajanja nepremičnin znižala s 25 na 15 odstotkov. Pri dolgoročnem oddajanju mladim in mladim družinam bi stopnja znašala 5 odstotkov.
Kot so zapisali v izjavi, ki jo je objavila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ukrep ni darilo lastnikom, temveč popravek sedanjih davčnih spodbud.
“Država danes dolgoročni najem, ki ga najbolj potrebujemo, obravnava manj ugodno kot nekatere druge oblike rabe stanovanj,” so poudarili.
Kratkoročno oddajanje je lahko davčno ugodnejše
Prihodki od dolgoročnega oddajanja stanovanj so bili doslej obdavčeni po 25-odstotni stopnji, medtem ko je lahko kratkoročno turistično oddajanje, kadar se izvaja kot dejavnost z normiranimi odhodki, davčno ugodnejše.
Po oceni Gospodarskega kroga takšna ureditev lastnike usmerja v kratkoročno oddajanje, sivi trg ali odločitev, da stanovanja sploh ne oddajo. Nižja davčna stopnja bi jim zmanjšala motiv za oddajanje brez prijavljene pogodbe, državi pa bi lahko prinesla preglednejši najemni trg.
“Za državo to ni izguba prihodkov, temveč poskus, da se najemna razmerja premaknejo iz sive cone v urejen, prijavljen in dolgoročen najem,” so zapisali.
Po njihovih podatkih približno 74 odstotkov prebivalcev Slovenije živi v lastniškem stanovanju, uradno najemnih pa je le okoli 9 odstotkov naseljenih stanovanj. Ocene števila praznih stanovanj se gibljejo med 90.000 in 170.000, od tega naj bi jih bilo več kot 20.000 v mestnih občinah.
Vsa prazna stanovanja niso primerna za bivanje ali na območjih, kjer je povpraševanje največje. Kljub temu v Gospodarskem krogu menijo, da precejšen del stanovanjskega potenciala ostaja neizkoriščen.
Cene stanovanj prehitele plače
Stanovanjska dostopnost se je v zadnjem desetletju občutno poslabšala. Po analizi Inštituta Razvojnik, ki temelji na različnih javno dostopnih podatkih, so se cene stanovanjskih nepremičnin med letoma 2015 in 2024 zvišale za 109 odstotkov. Najemnine so se podražile za 74 odstotkov, plače so zrasle za 59 odstotkov, inflacija pa je znašala 31 odstotkov.
Cene stanovanj so se tako zviševale precej hitreje od dohodkov, kar najbolj prizadene mlade, prve kupce in najemnike. Po navedenih podatkih 60 odstotkov mladih med 18. in 34. letom še vedno živi pri starših.
Slovenija naj bi v stanovanjske nepremičnine vlagala okoli 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kar jo po navedbah organizacij uvršča med države z najnižjo stanovanjsko investicijsko intenzivnostjo v Evropski uniji.
Lastnike odvračajo neplačila in dolgi postopki
Gospodarski krog ocenjuje, da bi imela na aktiviranje praznih stanovanj še večji učinek od davčnih spodbud boljša pravna zaščita obeh pogodbenih strani.
Lastniki se po njihovih navedbah bojijo neplačevanja najemnin, poškodb nepremičnine ter dragih in dolgotrajnih postopkov, kadar najemnik krši pogodbo in stanovanja ne želi zapustiti. Del lastnikov se zato odloči, da praznega stanovanja ne bo ponudil na trgu.
Najemniki se na drugi strani srečujejo s kratkotrajnimi pogodbami, nepredvidljivimi pogoji, neurejenimi varščinami in stanovanji slabše kakovosti.
Organizacije zato predlagajo standardizirane najemne pogodbe, jasna pravila o odpovednih rokih, varščinah in usklajevanju najemnin, obvezno digitalno evidenco pogodb ter hitrejše reševanje najemnih sporov.
Brez nove gradnje ponudbe ne bo dovolj
Za dolgoročno izboljšanje razmer bo treba poleg praznih stanovanj povečati tudi gradnjo. Gospodarski krog med potrebnimi ukrepi našteva hitrejše prostorske postopke, regionalne prostorske načrte, gradnjo večjih celovitih sosesk, zgoščevanje urbanih območij in javno-zasebna partnerstva.
Zavzema se tudi za razvoj nizkoprofitnih stanovanjskih ponudnikov, močnejše financiranje javne stanovanjske gradnje ter gradnjo študentskih domov in oskrbovanih stanovanj.
“Še bolj kot davek bo pozitiven učinek na dolgoročni in varni najemni trg dosegla boljša pravna varnost najemodajalcev in najemnikov,” so sklenili.
Od vlade pričakujejo nadaljevanje ukrepov za spodbujanje dolgoročnega varčevanja in investiranja. Po njihovem mnenju bi ustrezne davčne spodbude za naložbe v nepremičnine, vrednostne papirje in druge finančne instrumente okrepile kapitalski trg ter povečale finančno varnost prebivalcev.
