Državni svet na sredini seji ni podprl predloga zakona o kavcijskem sistemu embalaže pijač, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila Levica. Svetniki ocenjujejo, da Slovenija z obstoječim sistemom ločenega zbiranja odpadkov že dosega evropske okoljske cilje, zato uvedba novega sistema po njihovem mnenju ni utemeljena. Na seji so sprejeli tudi odgovor Ustavnemu sodišču glede Zakona o kontroli cen ter podprli več pobud s področja evropskih zadev, prometne infrastrukture in položaja starejših delavcev.
Predlog zakona je predstavila poslanka Levice Nataša Sukič. Predvideva uvedbo enotnega nacionalnega kavcijskega sistema za plastenke in pločevinke pijač, pri katerem bi potrošnik ob nakupu plačal kavcijo, ob vračilu prazne embalaže pa bi jo prejel nazaj.
Predlagatelji med ključnimi prednostmi zakona izpostavljajo doseganje evropskega cilja 90-odstotnega ločenega zbiranja plastenk in pločevink do leta 2029, povečanje deleža reciklirane plastike v novih plastenkah, zmanjšanje smetenja ter učinkovitejše krožno gospodarstvo.
Komisija: Obstoječi sistem je smiselneje nadgraditi kot uvajati novega
Predloga ne podpira niti vlada. Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je opozorila, da bi uvedba kavcijskega sistema pomenila visoke stroške za trgovce, predvsem za manjše podeželske prodajalne, hkrati pa bi lahko dodatno preusmerila kupce v večje trgovske centre.
Ob tem je poudarila, da evropska uredba Sloveniji za zdaj omogoča doseganje okoljskih ciljev tudi brez uvedbe kavcijskega sistema.
“Slovenija ločeno zbere skoraj 80 odstotkov komunalnih odpadkov, kar omogoča večjo izrabo sekundarnih surovin in učinkovitejše recikliranje. Zato se je Slovenija leta 2023 med državami Evropske unije uvrstila na peto mesto po stopnji recikliranja komunalnih odpadkov ter na šesto mesto po stopnji recikliranja odpadne plastične embalaže,” je dejala ministrica.
Mnenje Državnega sveta je predstavil poročevalec Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj mag. Marko Zidanšek. Izpostavil je, da predlagani zakon v obstoječi obliki ni primeren za sprejem, zato ga komisija ne podpira.
Komisija sicer priznava, da so cilji predlagateljev – zmanjšanje odpadne embalaže, večje recikliranje in doseganje evropskih okoljskih ciljev – legitimni, vendar meni, da Slovenija z obstoječim sistemom ločenega zbiranja odpadkov že dosega oziroma se približuje zahtevanim evropskim standardom.
“Po mnenju komisije je smiselneje nadgraditi in izboljšati obstoječi sistem ločenega zbiranja, ki ga Slovenija razvija že več kot dve desetletji, kot pa uvajati nov sistem, katerega koristi glede na sedanje rezultate niso prepričljivo izkazane,” so poudarili.
V razpravi sta državna svetnika Jožef Školč in prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik predstavila stališča, s katerimi sta utemeljila nasprotovanje mnenju Državnega sveta in podporo uvedbi kavcijskega sistema. Državni svetnik Marko Staroveški pa je predstavil razloge, zaradi katerih uvedbe kavcijskega sistema ne podpira. Po končani razpravi so svetniki sprejeli mnenje, da Državni svet predloga zakona ne podpira.
Državni svet vztraja pri zahtevi za ustavno presojo Zakona o kontroli cen
Državni svet je obravnaval tudi predlog odgovora na mnenje vlade glede zahteve za oceno ustavnosti prvega in tretjega odstavka 14. člena Zakona o kontroli cen.
Stališče je pripravil državni svetnik Marko Staroveški, ki je opozoril, da “zakonska ureditev vladi omogoča preširoko diskrecijsko odločanje pri posegih v svobodno gospodarsko pobudo in pravico do zasebne lastnine, ne da bi zakon jasno določal namen, merila in omejitve za takšne posege”.
Opozoril je tudi, da “zakon izvršilni oblasti prepušča odločanje o prepovedi opustitve prodaje po regulirani ceni ter o morebitnem nadomestilu za povzročeno škodo brez ustreznih zakonskih usmeritev, kar po oceni Državnega sveta ni skladno z načeli demokratične in pravne države ter načelom legalitete”.
Ob tem je poudaril, da “mora zakonodajalec jasno opredeliti pogoje in meje poseganja države v gospodarsko dejavnost ter zagotoviti učinkovite varovalke pred arbitrarnimi posegi, zlasti kadar ti vplivajo na ustavno varovani pravici do zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude”.
Predlog odgovora, ki ga bo Državni svet posredoval Ustavnemu sodišču, so svetniki sprejeli brez glasu proti.
Podprli sklepe o prihodnosti EU ter več pobud
Državni svetniki so sprejeli tudi sklepe k zaključkom posveta “Prihodnost Evropske unije – federalna ali konfederalna” iz sklopa razprav Izzivi slovenske zunanje politike v zaostrenih mednarodnih okoliščinah. Seznanili so se tudi s poročili o delu Globalne parlamentarne mreže OECD v letih 2025 in 2026 ter z delom Skupine za skupni parlamentarni nadzor Europola v letu 2025.
Podprli so pobudo državnega svetnika Bojana Borovnika, s katero Direkcijo RS za infrastrukturo pozivajo k čimprejšnji sanaciji in zaščiti skalnega pobočja ob glavni cesti Gornji Dolič–Velenje na območju Hude luknje.
V pobudi opozarjajo, da se s pobočja vse pogosteje sproščajo kamni in skalni odlomi, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu. Ker gre za eno ključnih prometnih povezav med Koroško in Savinjsko regijo, predlagajo čimprejšnjo izvedbo zaščitnih in stabilizacijskih ukrepov za zagotovitev dolgoročne varnosti in zanesljive prevoznosti ceste.
Svetniki so soglašali tudi s pobudo državne svetnice Jasmine Opec Vöröš, s katero vlado pozivajo k pripravi celovite analize o položaju starejših delavcev in posledicah morebitnega podaljševanja delovne aktivnosti.
Pobuda predvideva pregled zaposlenosti starejših, njihovih delovnih pogojev ter pripravo ukrepov za prilagoditev delovnih mest, spodbujanje vseživljenjskega učenja in varnejše delovno okolje. Kot poudarjajo, je cilj zagotoviti, da bodo morebitne spremembe pokojninskega sistema spremljali tudi ukrepi, ki bodo starejšim zaposlenim omogočali varno in dostojno delo do izpolnitve pogojev za upokojitev.
