Raziskovalci Evropske centralne banke (ECB) opozarjajo, da bi lahko visoka pričakovanja glede umetne inteligence sprožila popravek vrednosti tehnoloških delnic. Ta ne bi ostal omejen na Wall Street: gospodinjstva v evrskem območju imajo po njihovi oceni okoli 440 milijard evrov izpostavljenosti do največjih ameriških tehnoloških podjetij.
V blogu ECB, avtorji primerjajo sedanje navdušenje nad umetno inteligenco z nekaterimi prejšnjimi tehnološkimi preboji – od železnic in elektrifikacije do interneta. Skupni imenovalec teh obdobij je bil velik pritok naložb, ki mu je pogosto sledil padec vrednosti delnic.
Pri tem ne trdijo, da umetna inteligenca ni pomembna ali da so sedanje cene delnic nujno nerazumne. Ravno nasprotno: tehnologija lahko bistveno spremeni gospodarstvo in poveča dobičke podjetij. Toda tudi uspeh tehnologije še ne zagotavlja, da bodo pričakovani donosi upravičili sedanja, zelo visoka vrednotenja.
Vrednotenja ameriških delnic so po kazalniku CAPE blizu zgodovinskih vrhov, evropske delnice pa so se pod vplivom navdušenja nad umetno inteligenco prav tako podražile, čeprav manj izrazito. Avtorji opozarjajo, da se ob širitvi nove tehnologije tveganje iz posameznih podjetij prenese na širše gospodarstvo. Vlagatelji zato zahtevajo višje pribitke za tveganje, kar lahko pritisne na cene delnic, tudi če podjetja še naprej ustvarjajo dobre dobičke.
Evropa je bolj izpostavljena, kot se zdi
Posebno tveganje za evrsko območje predstavlja izpostavljenost t. i. veličastni sedmerici – družbam Alphabet, Amazon, Apple, Meta, Microsoft, Nvidia in Tesla. Gospodinjstva evrskega območja imajo do ameriških tehnoloških delnic okoli 440 milijard evrov izpostavljenosti, večinoma prek vzajemnih skladov in ETF-jev.
V primeru ostrega padca bi lahko vlagatelji začeli umikati denar iz skladov, ti pa bi bili prisiljeni prodajati naložbe. Tak proces bi lahko dodatno poglobil padec cen. Izpostavljene so tudi zavarovalnice in pokojninski skladi, zato ne gre le za tveganje posameznih malih vlagateljev, temveč tudi za vprašanje finančne stabilnosti.
ECB-jevi avtorji obenem ugotavljajo, da je evropski tehnološki sektor manj napihnjen kot ameriški. Evropske borze so bolj vezane na družbe iz tradicionalnih panog, kazalniki vrednotenja pa so nižji. Kljub temu evropski in ameriški trgi zgodovinsko tesno sledijo drug drugemu, zato ameriški borzni pretres Evrope ne bi obšel.
Opozorilo prihaja v obdobju, ko vlagatelji znova stavijo na velike tehnološke družbe in podjetja, ki gradijo infrastrukturo za umetno inteligenco. O tem, kako stroški razvoja umetne inteligence že vplivajo na razpoloženje na trgih, smo pisali tudi v prispevku Visoki stroški razvoja umetne inteligence zamajali borze in surovinske trge.
Zapis, ki je objavljen na blogu ECB ne predstavlja nujno stališča ECB ali Evrosistema, kar banka izrecno navaja.
