Nekdanji madžarski premier Viktor Orbán je po preiskavi prostorov, v katerih so bili strežniki njegove stranke Fidesz, privržence pozval k mirnemu odporu proti novi vladi Pétra Magyarja. Oblasti zatrjujejo, da gre za preiskavo domnevne zlorabe javnih sredstev, Orbán pa govori o političnem obračunavanju in poskusu onemogočanja največje opozicijske stranke.
Viktor Orbán je več mesecev po prepričljivem porazu na aprilskih parlamentarnih volitvah objavil prvo ostrejšo politično izjavo proti novi madžarski oblasti. V zapisu, ki ga je naslovil “Izjava o odporu”, je vlado Pétra Magyarja označil za nelegitimno in ji očital, da z dvotretjinsko parlamentarno večino ruši demokratični sistem.
“Madžarska je prenehala biti demokratična država,” je zapisal Orbán. Napovedal je, da bo Fidesz proti domnevnim zlorabam oblasti uporabil vsa mirna sredstva, ki so stranki na voljo v parlamentu in zunaj njega.
Njegov odziv je sledil preiskavi prostorov, v katerih so bili nameščeni spletni strežniki Fidesza. Po Orbánovih besedah so preiskovalci odnesli strežnike z elektronskimi sporočili in podatkovno zbirko članov stranke, zaradi česar naj bi bilo njeno delovanje močno oteženo.
Preiskava domnevnih zlorab javnega denarja
Tožilstvo je po poročanju Reutersa pojasnilo, da je bila preiskava povezana s sumi “zlorabe sredstev in drugih kaznivih dejanj” v madžarskem nacionalnem kulturnem skladu v času Orbánove vlade.
Orbán očitke zavrača in zatrjuje, da je bil sklad samo izgovor za poseg v delovanje Fidesza. Prepričan je, da je resnični namen nove oblasti politično in organizacijsko oslabiti največjo opozicijsko stranko.
Premier Péter Magyar in njegova desnosredinska stranka Tisza očitke o avtoritarnem ravnanju zavračata. Nova vlada trdi, da poskuša omejiti korupcijo, ki naj bi se razširila v času Orbánovega vodenja države, ter Madžarsko ponovno približati osrednjemu toku Evropske unije.
Orbán vse očitke o korupciji zanika. Med njegovo 16-letno vladavino so se odnosi med Budimpešto in Brusljem večkrat zaostrili zaradi vprašanj pravne države, neodvisnosti institucij, položaja medijev in pravic manjšin.
Ustavne spremembe posegle v Orbánovo politično zapuščino
Napetosti je dodatno povečala ustavna sprememba, s katero je parlament predčasno končal mandat madžarskega predsednika Tamása Sulyoka in vodje ustavnega sodišča. Sulyok je bil za predsednika izvoljen leta 2024 z glasovi poslancev Fidesza.
Nova vlada je predčasno končanje njegovega mandata utemeljila z “resno izgubo zaupanja” javnosti. Parlament bo novega predsednika države izvolil v prihodnjih tednih.
Orbán spremembe razume kot dokaz, da želi Magyarjeva vlada odstraniti politične in institucionalne kadre, povezane z nekdanjo oblastjo. Novi politični sistem je označil za nelegitimen ter napovedal organiziran in miren odpor.
Tisza odgovarja, da ji je prav dvotretjinska večina, pridobljena na volitvah, dala mandat za odpravo sprememb, s katerimi naj bi Orbán v preteklih letih oslabil demokratični nadzor nad oblastjo.
Fidesz po porazu v težavah
Orbán je oblast izgubil aprila, potem ko je Madžarsko neprekinjeno vodil 16 let. Njegov nekdanji politični zaveznik Péter Magyar je s stranko Tisza dosegel prepričljivo zmago in dvotretjinsko večino, ki novi vladi omogoča tudi posege v ustavo.
Razmerje moči se po volitvah za zdaj ni bistveno spremenilo. Julijska raziskava agencije Median je Tiszi izmerila 60 odstotkov podpore, Fideszu pa 18 odstotkov. Orbánova stranka se sooča tudi z notranjimi pretresi, saj je prejšnji teden odstopil vodja njene poslanske skupine.
Orbánov poziv k odporu tako pomeni začetek ostrejšega političnega boja proti Magyarjevi vladi. Preiskave domnevnih nepravilnosti, ustavne spremembe in posegi v strukture iz časa Fidesza nakazujejo, da se bo spor o tem, ali nova oblast obnavlja demokracijo ali politično obračunava z nasprotniki, še stopnjeval.
