Evropska obveščevalna služba v zaupnem poročilu opozarja, da se ruski bančni sistem sooča z vse večjimi tveganji, ki bi lahko ob novem zaostrovanju zahodnih sankcij prerasla v obsežnejšo finančno krizo. Med glavnimi razlogi navaja slabšanje kakovosti posojil, hitro rast zadolženosti prebivalstva in vse večje breme financiranja vojnega gospodarstva.
Kot poroča Reuters, je bilo dvostransko poročilo pripravljeno v zadnjih tednih za evropske odločevalce, ko Evropska unija pripravlja že 21. sveženj sankcij proti Rusiji. Ta naj bi bil usmerjen predvsem proti bankam in omrežjem za trgovanje s kriptovalutami.
Banke nosijo vse večje breme vojnega gospodarstva
V dokumentu z naslovom “Opomba o verjetnosti bančne krize v Rusiji leta 2026” avtorji opozarjajo, da so ruske banke zaradi državnih politik prisiljene financirati obrambna podjetja, regionalne projekte, nepremičninski sektor in druge programe z močno subvencioniranimi posojili.
Po njihovi oceni državni kreditni programi, prestrukturiranje dolgov in državna pomoč prikrivajo dejansko stanje.
“To ustvarja iluzijo dinamičnega gospodarstva, medtem ko v resnici prikriva eksplozivno situacijo, ki bi jo lahko sprožil gospodarski šok, kot je ambiciozen sveženj sankcij proti bankam,” navaja poročilo.
Ministrstvo za gospodarstvo je medtem znižalo napoved letošnje gospodarske rasti z 1,3 na 0,4 odstotka, za leto 2027 pa z 2,8 na 1,4 odstotka.
Slaba posojila in osebni stečaji naraščajo
Po ocenah avtorjev poročila je približno deset odstotkov podjetniških posojil že dvomljivih, kar predstavlja občutno poslabšanje glede na leto 2024. Nekatere večje ruske banke so leta 2025 poročale tudi o deležu slabih potrošniških posojil, ki je dosegel do 15 odstotkov.
Poročilo navaja še, da je lani osebni stečaj razglasilo več kot 500.000 Rusov, kar je skoraj tretjino več kot leto prej. Državni kreditni programi pa so po navedbah dokumenta pripeljali do tega, da ima več kot 13 milijonov prebivalcev hkrati najmanj tri aktivna posojila.
Moskva tveganja zavrača
Ruska centralna banka opozorila zavrača. Namestnik guvernerja Filip Gabunija je prejšnji mesec dejal, da ranljivosti finančnega sistema niso kritične.
Po njegovih besedah imajo banke najvišje kapitalske rezerve v zadnjih treh letih, delež slabih podjetniških posojil, ki znaša okoli štiri odstotke, pa se v zadnjem letu in pol ni bistveno spremenil.
Podobno ocenjuje tudi Chris Weafer iz svetovalnega podjetja Macro Advisory. Dejal je, da rusko gospodarstvo sicer stagnira, toda zaradi močne vloge države in visokih obrambnih izdatkov neposredna finančna kriza za zdaj ni verjetna.
“Azija ignorira sankcije. Zato je ideja, da bo nov krog sankcij pahnil Rusijo v krizo, le fantazija,” je povedal za Reuters.
EU pripravlja nov sveženj sankcij
Evropska unija pripravlja nov paket ukrepov, ki bi poleg bank zajel še kriptovalutna omrežja, proizvajalce brezpilotnih letalnikov, trgovce z nafto in rafinerije.
Po navedbah Reutersa naj bi bilo na seznam dodanih skoraj 90 ruskih bank, kar bi pomenilo, da bi bilo pod sankcijami že več kot sto mednarodno povezanih finančnih ustanov oziroma več kot polovica vseh tovrstnih bank v Rusiji.
Kljub temu ruski predsednik Vladimir Putin vztraja pri nadaljevanju vojne v Ukrajini in je nedavno zatrdil, da Rusija ostaja zavezana doseganju svojih vojaških ciljev ne glede na zahodne sankcije.
Znaki previdnosti so vidni tudi v samem bančnem sektorju. Druga največja ruska banka VTB je napovedala povečanje rezervacij zaradi pričakovanih izgub pri posojilih, količina gotovine, ki jo prebivalci hranijo zunaj bančnega sistema, pa se je po podatkih ruske centralne banke letos medletno povečala za več kot 17 odstotkov in presegla 19 bilijonov rubljev oziroma približno 243 milijard ameriških dolarjev.
