Ukrajina je ob 35. obletnici neodvisnosti v Kijevu gostila več evropskih voditeljev, ki so ji zagotovili nadaljnjo podporo v vojni z Rusijo. Premier Janez Janša je ob čestitki potegnil vzporednico s slovensko osamosvojitvijo in sporočil, da se Ukrajina bori “z vso našo podporo in sočutjem”. Visokih predstavnikov sedanje ameriške administracije na slovesnosti ni bilo.
Ukrajinski parlament je 24. avgusta 1991 sprejel deklaracijo o neodvisnosti od Sovjetske zveze. Odločitev je bila decembra istega leta potrjena na referendumu, na katerem jo je podprlo več kot 92 odstotkov volivcev.
Ukrajina letošnji praznik obeležuje petič od začetka obsežne ruske invazije februarja 2022. Osrednja slovesnost v Kijevu je potekala ob prisotnosti predsednika Evropskega sveta Antónia Coste, britanskega premierja Andyja Burnhama ter več drugih evropskih voditeljev.
Janša: Slovenija je doživela podobno pot
Predsednik vlade Janez Janša je v objavi na omrežju X spomnil, da sta Ukrajina in Slovenija kmalu po razglasitvi ukrajinske neodvisnosti druga drugo priznali kot samostojni državi.
Izpostavil je tudi podobnost med izidoma referendumov. V Ukrajini je neodvisnost podprlo 92,25 odstotka volivcev, v Sloveniji pa se je leto prej za samostojno državo izrekla velika večina udeležencev plebiscita.
Janša je spomnil, da je morala Slovenija svojo neodvisnost poleti 1991 braniti pred agresijo Jugoslovanske ljudske armade.
“Ukrajina se zdaj bori. Z vso našo podporo in sočutjem,” je zapisal premier ter Ukrajini in njenim prebivalcem čestital ob dnevu neodvisnosti.
Čestitko so poslali tudi s slovenskega zunanjega ministrstva. Poudarili so, da Slovenija trdno stoji ob Ukrajini, ki se upira ruski agresiji ter si prizadeva za svobodo in pravičen mir. Ob tem so izrazili željo po nadaljnji krepitvi odnosov med državama.
Zelenski: Ukrajina si želi miru, vendar se ne bo predala
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru poudaril, da njegova država želi končanje vojne, vendar ne pod pogoji, ki bi pomenili odpoved neodvisnosti ali predajo ozemlja Rusiji.
“Ukrajina si absolutno želi miru, vendar se ni pripravljena preprosto predati,” je dejal po poročanju Reutersa.
Zelenski je opozoril, da popuščanje ruskim ozemeljskim zahtevam ne bi zagotovilo trajnega miru. Ukrajinske zaveznike je pozval, naj državi zagotovijo opremo, ki jo potrebuje za obrambo, zlasti sisteme in prestrezne rakete za protizračno obrambo.
Kot smo poročali, Kijev razmišlja, da bi del evropskih sredstev namenil nakupu sistemov Patriot ali SAMP/T. Rusija je namreč v zadnjih tednih okrepila napade z balističnimi raketami in brezpilotnimi letalniki na ukrajinska mesta.
Britanci bodo delili tehnologijo za rakete SCALP
Britanski premier Andy Burnham je Kijev izbral za prvo pot v tujino po nastopu funkcije. London je ob obisku napovedal, da bo Ukrajini omogočil dostop do zaupne tehnologije za domačo proizvodnjo evropskih manevrirnih raket dolgega dosega SCALP.
Voditelji Koalicije voljnih naj bi na današnjem sestanku razpravljali predvsem o krepitvi ukrajinske zračne obrambe. Macron in nemški kancler Friedrich Merz sta se pogovorom pridružila na daljavo.
Brez visokih predstavnikov Trumpove administracije
Na slovesnosti ni bilo visokih predstavnikov sedanje ameriške administracije. Posebna odposlanca predsednika Donalda Trumpa Steve Witkoff in Jared Kushner nista odpotovala v Kijev, čeprav se je pred praznikom ugibalo o njunem prvem obisku Ukrajine.
Witkoff je med diplomatskimi prizadevanji večkrat obiskal Moskvo in se srečal z ruskimi predstavniki, ukrajinske prestolnice pa še ni obiskal. Kijev sta konec tedna sicer obiskala nekdanji ameriški podpredsednik Mike Pence in nekdanji Trumpov posebni odposlanec za Ukrajino Keith Kellogg, vendar ne kot uradna predstavnika administracije.
Tradicionalne velike vojaške parade zaradi vojne ni bilo. Ukrajina je namesto nje predstavila doma razvite brezpilotne letalnike in drugo obrambno tehnologijo, Zelenski pa je odlikovanja podelil vojakom ter družinam padlih pripadnikov ukrajinskih sil.
