Francija ima zaradi obsežne jedrske proizvodnje elektrike, razmeroma nizkih cen energije in podpornega političnega okolja dobre možnosti, da postane vodilno evropsko središče podatkovnih centrov in infrastrukture za umetno inteligenco. Napovedane naložbe se merijo v desetinah milijard evrov, vendar se ob njih krepijo tudi pomisleki glede tehnološke suverenosti države.
Japonski tehnološki in investicijski velikan SoftBank je na letošnjem vrhu Choose France napovedal do 75 milijard evrov naložb v gradnjo novih podatkovnih centrov. Družba Data4, ki je v lasti kanadskega Brookfielda, pa je načrtovano porabo za infrastrukturo umetne inteligence povečala z 20 na do 30 milijard evrov.
Avtorica analize Reuters Breakingviews Jennifer Johnson ocenjuje, da Francija zaradi obilice razmeroma čiste električne energije in spodbudnega političnega okolja lažje privablja velike tehnološke vlagatelje kot številne druge evropske države.
Ključni francoski adut je jedrska energija. Država je lani ustvarila 92,3 teravatne ure presežka električne energije za izvoz, k čemur sta prispevala nižje domače povpraševanje in visoka proizvodnja jedrskih elektrarn.
Podatkovni centri bodo potrebovali vse več elektrike
Francoski operater elektroenergetskega omrežja RTE ocenjuje, da bodo podatkovni centri leta 2030 porabili med 15 in 20 teravatnimi urami elektrike. Do leta 2035 bi se njihova poraba lahko povečala na od 23 do 28 teravatnih ur.
Pomembna prednost Francije so tudi cene električne energije. Povprečna veleprodajna cena je v prvi polovici leta 2025 znašala okoli 73 dolarjev za megavatno uro. V Veliki Britaniji je bila okoli 115 dolarjev, v Nemčiji pa nekaj manj kot 100 dolarjev.
Čeprav ima Francija trenutno manj nameščenih zmogljivosti podatkovnih centrov kot Nemčija, je bila lani vodilna država na svetu po neposrednih tujih naložbah v nove projekte na tem področju.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je razvoj panoge spodbujal tudi s hitrejšim izdajanjem gradbenih dovoljenj in priključevanjem centrov na električno omrežje. Ker na predsedniških volitvah aprila 2027 ne more ponovno kandidirati, bo nadaljevanje takšne politike odvisno tudi od njegovega naslednika.
Strah pred odvisnostjo od ameriških velikanov
Večina morebitnih Macronovih naslednikov večjim projektom podatkovnih centrov za zdaj ne nasprotuje. Izjema je vodja radikalne levice Jean-Luc Mélenchon, ki podpira moratorij na projekte za tuja podjetja, podvržena ameriški ekstrateritorialni zakonodaji.
Pomisleki niso povezani le s porabo elektrike in vode, temveč predvsem z vprašanjem, kdo bo nadzoroval francoske podatke in ključno infrastrukturo umetne inteligence. Preiskava francoske narodne skupščine je julija priporočila moratorij za projekte, ki ne bi izpolnjevali zahtev tehnološke suverenosti.
Ena od možnih rešitev so partnerstva, pri katerih tuji vlagatelji sodelujejo pri financiranju nepremičnin, nimajo pa nadzora nad oblačnimi storitvami in občutljivimi podatki. Takšen model sta uporabila francoski Orange in novozelandski Morrison. Orange je prispeval pet francoskih podatkovnih centrov in operativno znanje, Morrison pa kapital za tri milijarde evrov vredno širitev.
Francija ima tako močno energetsko in finančno izhodišče za prevzem vodilne vloge pri evropski infrastrukturi umetne inteligence. Toda njena dolgoročna prednost bo odvisna tudi od tega, ali ji bo uspelo združiti tuje naložbe z zaščito lastne tehnološke suverenosti.
