Predčasno prenehanje mandatov nekdanjim vodstvenim in nadzornim organom RTV Slovenija po presoji ustavnega sodišča ni bilo protiustavno. Sodišče je razveljavilo določbo, ki je omogočala razrešitev člana sveta RTVS že zaradi ovadbe Komisije za preprečevanje korupcije.
Novela zakona o Radioteleviziji Slovenija v delu, ki je uvedel nov način upravljanja javnega zavoda in predčasno končal mandate nekdanjim organom, ni v neskladju z ustavo. Ustavno sodišče je presodilo, da je takšen ukrep lahko primeren in nujen za zagotovitev depolitizacije RTVS.
Odločitev o ključnem delu novele je sodišče sprejelo s petimi glasovi proti dvema, poroča STA. Proti sta glasovala ustavna sodnika Marko Starman in Rok Svetlič, ki sta pripravila odklonilni ločeni mnenji. Pritrdilni ločeni mnenji sta napisala Primož Gorkič in Katja Šugman Stubbs, poroča STA.
Sodišče: Brez hkratne zamenjave takojšnja depolitizacija ne bi bila mogoča
Novela je po potrditvi na referendumu konec leta 2022 ukinila dotedanji programski in nadzorni svet ter uvedla enoten svet RTVS. Člane novega sveta imenujejo zaposleni, nekateri neodvisni državni organi in organizacije civilne družbe.
Ustavno sodišče je presodilo, da lahko način prenehanja mandatov po samem zakonu zagotovi neodvisnost RTVS od političnih vplivov. Takšen ukrep je po njegovi oceni primeren za uresničevanje ustavno zagotovljene svobode izražanja.
Postopen prehod na novo ureditev oziroma čakanje na iztek mandatov nekdanjih članov organov upravljanja, vodenja in nadzora po presoji sodišča ne bi omogočilo takojšnje depolitizacije javnega zavoda.
Če je zakonodajalec želel nemudoma uveljaviti bistveno drugačen model, je moral hkrati zamenjati člane vseh dotedanjih organov. To je nujno vključevalo predčasno prenehanje njihovih mandatov na podlagi zakona.
Sodišče je pri presoji upoštevalo tudi nevarnost, da bi takojšnja zamenjava brez ugotovljene individualne odgovornosti ogrozila institucionalno in programsko avtonomijo RTVS. Ob tem je ugotovilo obstoj več izjemnih okoliščin, med njimi prevelik vpliv politike na javne medije, na katerega je opozarjala tudi Evropska komisija.
Koristi takojšnje depolitizacije in pluralnejše zastopanosti družbenih interesov po presoji večine ustavnih sodnikov pretehtajo nad posledicami posega v mandate nekdanjih organov. Ureditev zato ni v neskladju z 39. členom ustave, ki zagotavlja svobodo izražanja.
Zakonodajalec lahko izbira med različnimi modeli
Ustavno sodišče je poudarilo, da ima zakonodajalec pri določanju sestave organov vodenja, upravljanja in nadzora javne radiotelevizije široko polje proste presoje.
Izbere lahko model, po katerem člane imenujejo institucije in organizacije civilne družbe. Ob zagotovitvi, da člani ne zastopajo političnih interesov, se lahko odloči tudi za ureditev, po kateri jih izvoli parlament oziroma drugi državni organi. Dopustna je tudi kombinacija obeh modelov.
Po presoji sodišča sedanja ureditev, po kateri člane sveta RTVS imenujejo zaposleni, neodvisni državni organi in organizacije civilne družbe, načeloma omogoča široko sodelovanje civilne družbe in potrebno družbeno pluralnost.
Sistem naj bi hkrati zagotavljal samostojno in neodvisno delo članov sveta, saj pri izvrševanju mandatov niso vezani na navodila tistih, ki so jih imenovali.
Ovadba KPK ne zadošča za razrešitev
Ustavno sodišče je razveljavilo del 18. člena zakona o RTVS. Ta je med razlogi za predčasno razrešitev člana sveta določal ovadbo, ki bi jo Komisija za preprečevanje korupcije vložila po zaznavi znakov kaznivega dejanja.
Sodišče je ugotovilo, da je takšna ureditev v neskladju z domnevo nedolžnosti. Zgolj “razlogi za sum” so prenizka varovalka za posledico, kakršna je predčasna razrešitev člana sveta RTVS, je pojasnilo.
Pobudo za ustavno presojo so 28. decembra 2022 vložili nekdanji predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič in drugi pobudniki. Nasprotovali so predvsem predčasnemu prenehanju mandatov članom programskega in nadzornega sveta, generalnemu direktorju ter direktorjema radia in televizije. Vsebinsko podobno zahtevo je decembra 2023 vložil tudi državni svet.
Gregorčič je za STA sporočil, da je odločba obsežna in je še ni podrobno proučil. Komentar bo predvidoma podal po 15. avgustu.
Dva sodnika nasprotovala odločitvi
Starman je v odklonilnem ločenem mnenju ocenil, da bi moralo ustavno sodišče zaradi uporabe evropskega akta o svobodi medijev pred sprejetjem odločitve Sodišču EU predložiti vprašanje za predhodno odločanje o njegovi razlagi.
Svetlič je opozoril, da je prenehanje mandatov po samem zakonu izreden instrument, ki zahteva samostojno utemeljitev. Po njegovem mnenju ne zadostujeta sklicevanje na legitimne cilje nove ureditve in ocena, da bi bilo te cilje s predčasnim prenehanjem mandatov mogoče doseči hitreje.
Ustavno sodišče je izvajanje ključnih določb novele februarja 2023 najprej začasno zadržalo, maja istega leta pa je zadržanje odpravilo. Takrat je pojasnilo, da hitra vsebinska odločitev zaradi velikih razhajanj med sedmimi sodelujočimi sodniki ne bo mogoča. Od takrat se je sestava sodišča spremenila.
Iz odločanja sta bila izločena Rok Čeferin, ker z RTVS sodeluje odvetniška pisarna, katere soustanovitelj je, in Neža Kogovšek Šalamon zaradi dopolnilnega dela na Mirovnem inštitutu, ki je sodeloval v referendumski kampanji o noveli.
