Slovenska sodišča za reševanje korupcijskih zadev potrebujejo tretji najdaljši čas v Evropski uniji, čeprav ima Slovenija eno največjih števil sodnikov glede na število prebivalcev. Skupni sodni zaostanki so se lani povečali še za tri odstotke, opozarja Evropska komisija v letošnjem poročilu o stanju pravne države.
Primerljivi evropski podatki kažejo, da so postopki v korupcijskih zadevah na slovenskih prvostopenjskih kazenskih sodiščih v letu 2024 povprečno trajali 597 dni. To je bil tretji najdaljši čas med članicami EU.
Postopki zaradi pranja denarja so v povprečju trajali 739 dni, kar je bil peti najdaljši čas v Uniji. Pri teh postopkih je sicer prišlo do izboljšanja, saj so leto prej trajali povprečno 926 dni.
Novejši nacionalni podatki kažejo, da se je povprečno trajanje postopkov zaradi podkupovanja v letu 2025 skrajšalo na 574 dni, vendar Slovenija pri učinkovitosti pregona korupcije še vedno močno zaostaja.
Manj novih zadev, zaostanki pa večji
Evropska komisija ugotavlja, da se je skupno število sodnih zaostankov v letu 2025 povečalo za tri odstotke, čeprav so sodišča prejela odstotek manj novih zadev. Število rešenih primerov je ostalo približno nespremenjeno.
Do prve obravnave na prvostopenjskih sodiščih lahko v civilnih zadevah mine do 21 mesecev, v gospodarskih pa do 16 mesecev.
Po drugi strani je ustavno sodišče lani zaostanke zmanjšalo za 25 odstotkov. Povprečni čas presoje ustavnosti se je s 472 skrajšal na 456 dni, reševanje ustavnih pritožb pa s 460 na približno 379 dni.
Ob podatkih o dolgotrajnih postopkih izstopa tudi število sodnikov. Po podatkih Eurostata, ima Slovenija približno 40 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Več jih ima samo Hrvaška, in sicer 43, medtem ko je povprečje EU približno 16 sodnikov.
Vrhovno sodišče: Ne gre za sistemski problem
Na vrhovnem sodišču, ki ga vodi Damjan Orož, se zavedajo težav pri trajanju postopkov, vendar poudarjajo, da slovenski sodni sistem na večini področij deluje primerljivo s sistemi v drugih članicah EU.
Ocenjujejo tudi, da izraz “sodni zaostanek” ni več ustrezen. Po sedanji ureditvi se za sodni zaostanek šteje vsaka zadeva, ki je v reševanju več kot šest mesecev.
Na vrhovnem sodišču menijo, da v večini primerov zaradi veljavne procesne zakonodaje zadev praktično ni mogoče rešiti v tako kratkem obdobju. Ministrstvu za pravosodje so zato predlagali ponovno ovrednotenje časovnih standardov.
Evropska komisija medtem ugotavlja, da trajanje postopkov ostaja pomemben izziv, zlasti pri pranju denarja in korupciji.
Le dve sodbi zaradi korupcije na visoki ravni po letu 2020
Poročilo Evropske komisije opozarja tudi na omejene rezultate pri pregonu korupcije na visoki ravni. Leta 2025 je bila izrečena ena sodba v takšni zadevi, kar je bila šele druga sodba zaradi korupcije na visoki ravni po letu 2020.
Državno tožilstvo je marca letos obravnavalo štiri nove in dve že obstoječi zadevi, povezani s korupcijo na visoki ravni. Policija je tožilstvom v letu 2025 posredovala 26 korupcijskih zadev.
Policija je kot pomembno oviro izpostavila kadrovski primanjkljaj. Korupcijska kazniva dejanja preiskuje približno 30 policistov, po njeni oceni pa bi jih potrebovali okoli 100.
Zaupanje javnosti dodatno obremenjuje zaznava razširjenosti korupcije. V raziskavi Eurobarometra je 90 odstotkov vprašanih v Sloveniji ocenilo, da je korupcija v državi razširjena, medtem ko je povprečje EU znašalo 71 odstotkov.
Enako meni 89 odstotkov slovenskih podjetij, evropsko povprečje pa je 65 odstotkov. Več kot polovica slovenskih podjetij korupcijo vidi tudi kot težavo pri poslovanju. Evropska komisija je zato ocenila, da je bil pri zagotavljanju učinkovitejših preiskav, pregona in pravnomočnih sodb v korupcijskih zadevah dosežen le omejen napredek.
