Atene naj bi podporo novemu svežnju sankcij pogojevale z izvzetjem družbe Dynagas, ki prevaža ruski utekočinjeni zemeljski plin. Grška vlada opozarja, da bi ukrepi ogrozili podjetje in okoli 2000 delovnih mest.
Grčija je preprečila sprejetje novega svežnja sankcij Evropske unije proti Rusiji, razlog pa naj bi bili interesi ene od največjih grških ladjarskih družb. Atene zahtevajo neomejeno izvzetje za Dynagas, ki je specializiran za prevoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).
Po poročanju Euractiva se je zadnji krog pogajanj v sredo končal brez dogovora. Ker morajo sankcije potrditi vse države članice, je grški ugovor zaustavil celoten postopek.
Dynagas je v lasti grškega milijarderja in ladjarskega magnata Georgea Prokopiouja, ki je pomemben del svojega premoženja ustvaril s prevozom ruske nafte in plina. V njegovem poslovnem imperiju je tudi družba Dynacom, ki upravlja tankerje za prevoz surove nafte.
Posebni tankerji za plovbo po Arktiki
Dynagas prevaža LNG iz ruskega obrata Jamal na območju Arktike. Pri tem uporablja pet posebej zgrajenih tankerjev razreda Arc7, ki lahko plujejo skozi led in so prilagojeni zahtevnim razmeram na severni morski poti.
Atene naj bi med pogajanji opozorile, da bi prepoved prevoza ruskega LNG v tretje države Dynagas “uničila”. Podjetje bi bilo po navedbah grške strani prisiljeno prodati specializirana plovila kupcem zunaj Zahoda, ogroženih pa naj bi bilo približno 2000 delovnih mest.
Grčija trdi, da predlagani ukrepi Rusiji ne bi povzročili večje škode, temveč bi predvsem zmanjšali evropski delež na svetovnem trgu pomorskega prevoza. Posel bi po njenem mnenju prevzele kitajske, japonske ali ameriške družbe.
Preostala plovila Arc7, ki oskrbujejo obrat Jamal, upravljajo tudi družba Seapeak v lasti newyorškega investicijskega podjetja Stonepeak, japonski Mitsui OSK Lines in ruski Sovcomflot.
Za kompromis ostaja teden dni
Evropski diplomati za zdaj ne zaznavajo, da bi bile Atene pripravljene popustiti. Države članice imajo pred nadaljevanjem pogajanj približno teden dni časa za iskanje kompromisa.
Diplomati ob tem poudarjajo, da večina ruskega LNG konča prav na evropskih trgih, med drugim v Franciji, Belgiji, na Nizozemskem in v Španiji. Grški veto je poleg ukrepov proti ruskemu plinu zadržal tudi druge dele sankcijskega svežnja, usmerjene proti bankam, kriptovalutnim mrežam in podjetjem ruske vojaške industrije.
Dynagas se na prošnje medijev za komentar ni odzval. Prokopiou je pred tem britanske sankcije proti svojim ladijskim operacijam, povezanim s pristaniščem Sabetta in ruskim Jamalom, označil za “nadležne”.
