Trumpov zet Jared Kushner je evropskim in arabskim ministrom predstavil drugačen model financiranja in obnove Gaze. Sedanji sistem je povezal s posrednim financiranjem Hamasa, obnova pa naj bi bila mogoča šele po njegovi razorožitvi.
Jared Kushner, zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je na zaprtem srečanju v Bruslju pozval h koreniti prenovi sistema humanitarne in finančne pomoči Gazi. Njegov predlog naj bi odstopal od dosedanjega modela, v katerem imajo osrednjo vlogo Združeni narodi in nevladne organizacije.
Srečanja evropskih in arabskih ministrov se je Kushner udeležil prek videopovezave. Potekalo je ob predstavitvi skoraj 900 milijonov evrov vrednega mednarodnega svežnja za zgodnje okrevanje Gaze.
Po poročanju Euronewsa je Kushner dosedanje pobude opisal kot sistem, ki so ga postopoma oblikovali nevladne organizacije in teroristi. Zavzel se je za temeljito spremembo pristopa, s katero bi bilo mogoče “obrniti tok dogodkov”.
Pod vprašajem prihodnja vloga UNRWA
Kushner Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) ni neposredno omenil. Več udeležencev srečanja je njegove besede razumelo kot podporo zmanjšanju ali celo odpravi njene vloge pri razdeljevanju pomoči v Gazi.
Takšno stališče bi lahko povzročilo nova nesoglasja z Evropsko unijo, ki velja za največjo donatorico UNRWA. Več članic EU obenem vztraja, da bi morali pogovore o obnovi Gaze voditi Združeni narodi, ne pa Odbor za mir pod vodstvom ameriškega predsednika.
Kushner je sedanji sistem pomoči neposredno povezal s posrednim financiranjem Hamasa. Po njegovih besedah je denar končal v rokah palestinskega gibanja, ki naj bi ga porabilo za nakup orožja, gradnjo predorov in razvoj raket.
Gre za Kushnerjeve trditve, ki jih Euronews ni neodvisno potrdil. Izrael UNRWA že dalj časa obtožuje povezav s terorističnimi organizacijami, agencija pa zanika, da bi pomoč preusmerjala Hamasu ali drugim oboroženim skupinam.
“Ena vlada z enim orožjem”
Osrednji del Kushnerjevega nastopa je bila razorožitev Hamasa. Udeležencem naj bi povedal, da obnova Gaze ne more uspeti, dokler oborožene skupine ohranjajo vojaške zmogljivosti. Pri tem je izpostavil načelo “ena vlada z enim orožjem”.
Kushner je razmere v Gazi opisal kot trajno in neomejeno breme, pri katerem se življenjske razmere prebivalcev kljub stalnemu dotoku pomoči ne izboljšujejo. Mednarodnim donatorjem je očital, da z dosedanjimi ukrepi predvsem blažijo posledice, ne odpravljajo pa vzrokov krize.
“Sprememba je kot nebesa: vsi želijo priti tja, nihče pa noče umreti,” naj bi dejal ministrom in drugim udeležencem. Dodal naj bi, da mora biti končni cilj takšna ureditev, zaradi katere ne bo potrebno še eno mednarodno donatorsko srečanje o Gazi.
Diplomati, seznanjeni z razpravo, so njegov nastop kljub ostrim besedam opisali kot spravljiv. Poudarjal naj bi predvsem sodelovanje z Evropsko unijo in državami v regiji.
Pomembno vlogo namenil arabskim državam
Kushner je posebej izpostavil arabske države, ki imajo izkušnje s hitro gradnjo novih mest in infrastrukture za več milijonov prebivalcev. Po njegovi oceni so prav te države najbolje pripravljene pomagati pri oblikovanju prihodnosti za več kot dva milijona prebivalcev Gaze. Posebej je pohvalil Egipt in Turčijo.
Čeprav Kushner nima formalne funkcije v ameriškem kabinetu, je postal eden ključnih Trumpovih ljudi pri iskanju mednarodnega denarja za obnovo Gaze. Je član Odbora za mir, spornega organa pod predsedovanjem Donalda Trumpa, ki naj bi nadziral povojno obnovo palestinske enklave.
Na bruseljsko srečanje ga je povabila evropska komisarka za Sredozemlje Dubravka Šuica. Ta od prvega in doslej edinega srečanja Odbora za mir v Washingtonu februarja krepi stike s Kushnerjem.
“Samo skupna prizadevanja lahko pomagajo pri obnovi Gaze,” je po srečanju dejala Šuica. Kushnerjevih predlogov, njegovih trditev o sedanjem sistemu pomoči in morebitnem zmanjšanju vloge UNRWA ni neposredno komentirala.
