Če vam na vrtu uspeva lepa hortenzija, vam novih sadik ni treba kupovati. Konec julija lahko odrežete mlad poganjek in ga poskusite ukoreniniti. Postopek ni zapleten, odločilni pa so prava izbira vejice, dovolj vlage in zaščita pred neposrednim soncem.
Hortenzije lahko razmnožujemo na več načinov, za domače vrtnarje pa so med najpreprostejšimi potaknjenci. Nova rastlina bo imela enake lastnosti kot matični grm, zato je metoda primerna, kadar želimo ohraniti barvo, obliko cvetov in druge značilnosti priljubljene hortenzije.
Za razmnoževanje izberite zdrav grm brez očitnih znakov bolezni ali večjega napada škodljivcev. Najprimernejši je mlad, zelen in dovolj čvrst poganjek, ki letos ni cvetel. Poganjki s cvetovi porabljajo več energije za cvetenje, zato se praviloma težje ukoreninijo.
Strokovnjaki Univerze v Georgii navajajo, da je obdobje od maja do julija primerno za pridobivanje zelenih oziroma mehkih potaknjencev hortenzij.
Kako pripraviti potaknjenec
Potaknjenec je najbolje odrezati zjutraj, ko je rastlina dobro preskrbljena z vodo. Uporabite čiste in ostre škarje ter odrežite približno od 12 do 15 centimetrov dolg vrhnji del zdravega poganjka.
Na njem naj bosta vsaj dve mesti, iz katerih izraščajo listi. Tem mestom pravimo kolenca oziroma listni vozli in prav ob njih se bodo najlažje začele razvijati nove korenine.
Spodnji par listov v celoti odstranite, zgornje liste pa pustite. Če so zelo veliki, jih lahko prerežete na polovico. S tem zmanjšate izgubo vode skozi liste, ne da bi rastlini povsem odvzeli površino, ki jo potrebuje za fotosintezo.
Če je na vrhu poganjka že nastavek za cvet, ga odstranite. Potaknjenec mora razpoložljivo energijo usmeriti v razvoj korenin, ne v nastanek cveta.
Potrebuje zračen in vlažen substrat
Manjši lonček napolnite s čistim in zračnim substratom. Primerna je mešanica za setev in potaknjence, ki ji lahko dodate perlit ali vermikulit. Navadna vrtna zemlja je pogosto pretežka, zadržuje preveč vode in lahko vsebuje povzročitelje bolezni.
Spodnji del potaknjenca lahko pomočite v prašek za ukoreninjanje, ni pa nujno. Hortenzije se lahko ukoreninijo tudi brez njega.
V podlago naredite manjšo luknjo in vanjo vstavite potaknjenec tako globoko, da je spodnje kolence pod površino. Zemljo okoli stebla rahlo pritisnite in previdno zalijte.
Substrat mora biti ves čas enakomerno vlažen, ne pa razmočen. Če v lončku zastaja voda, lahko steblo začne gniti, še preden razvije korenine.
Prozorna vrečka pomaga zadrževati vlago
Lonček lahko prekrijete s prozorno plastično vrečko ali odrezano plastenko. Tako okoli listov ohranite več zračne vlage. Pokrivalo se ne sme dotikati listov, zato ga po potrebi podprite z lesenimi palčkami.
Lonček postavite na svetlo mesto brez neposrednega opoldanskega sonca. Potaknjenca ne postavljajte na vročo okensko polico ali neposredno na sonce, saj se lahko prostor pod plastiko zelo hitro pregreje.
Pokrivalo vsak dan za krajši čas odstranite, da omogočite kroženje zraka in preverite vlažnost zemlje. Če opazite gnile dele ali plesen, jih takoj odstranite.
Korenine se lahko pojavijo v nekaj tednih
Potaknjenci hortenzij se ob ustrezni temperaturi in vlagi pogosto začnejo ukoreninjati v približno dveh do petih tednih. Univerza v Illinoisu kot okvir navaja dva do tri tedne, dejanski čas pa je odvisen od sorte in razmer.
Ali so se razvile korenine, lahko preverite z zelo nežnim potegom. Če začutite odpor, se je potaknjenec najverjetneje začel ukoreninjati. Ne vlecite ga iz zemlje samo zato, da bi si ogledali korenine, saj so sprva zelo krhke.
Ko se pojavijo nova rast in dobro razvite korenine, mlado hortenzijo presadite v nekoliko večji lonček. Prvo zimo naj praviloma preživi na zaščitenem, svetlem in hladnem mestu, kjer ne bo izpostavljena močnemu mrazu. Na stalno mesto na vrtu jo lahko posadite naslednjo pomlad, ko mine nevarnost močnejše pozebe.
