Predsednik vlade Janez Janša je v poslanici ob prazniku priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom poudaril pomen slovenskega jezika, narodne zavesti in povezanosti. Dogodke iz leta 1919 je označil za enega najpomembnejših mejnikov slovenske zgodovine.
Predsednik vlade Janez Janša je današnjo poslanico ob prekmurskem prazniku uvedel z mislijo duhovnika, narodnega buditelja in publicista Franca Ivanocyja, ki je obstoj naroda povezal z globoko vero ter ljubeznijo do maternega jezika.
Janša je zapisal, da se je leta 1919 za Slovence na levem bregu Mure po stoletjih ločenega političnega razvoja odprlo novo poglavje. Združitev po njegovih besedah ni pomenila zgolj spremembe državnih meja, temveč tudi potrditev zgodovinske pripadnosti, slovenskega jezika, kulture in skupne narodne zavesti.
Zgodovinski preobrat ni bil naključje, je poudaril premier. Omogočila so ga dolgoletna prizadevanja rodoljubov, duhovnikov, učiteljev, politikov in kulturnikov, ki so tudi v težkih razmerah ohranjali slovensko besedo.
Zgodovina uči, da velike spremembe nikoli niso delo posameznika, temveč skupnosti. Združitev Prekmurja z matičnim narodom je uspela zato, ker je živela v srcih ljudi. Ker je bila močnejša od političnih pritiskov in vsakodnevne negotovosti, v kateri so stoletja živeli Prekmurci. Bila je izraz vere v lastno identiteto in zaupanja v prihodnost slovenskega naroda. Slovenci na drugi strani meje niso nikoli začeli verjeti, da so v resnici Madžari, kot se je v podobni situaciji zgodilo marsikateremu drugemu, od matičnega naroda odrezanemu ljudstvu.
Janez janša
Jezik je ohranil narodno zavest
Poseben del poslanice je Janša namenil vlogi jezika. Območje današnjega Prekmurja je bilo stoletja pod tujimi oblastniki in izpostavljeno potujčevanju, kljub temu pa so tamkajšnji Slovenci ohranili jezik, običaje ter povezanost s slovenskim narodom.
Spomnil je tudi na prekmurskega evangeličanskega duhovnika Mihaela Barlo, ki je poudarjal, da so njegove pesmi zapisane v čistem slovenskem jeziku. Janša je občutja takratnih Prekmurcev strnil v sporočilo: “Tukaj živimo Slovenci. Tukaj govorimo slovensko. Tukaj je naš dom. Tukaj je slovenska zemlja.”
Po premierjevih besedah je bila želja po združitvi močnejša od političnih pritiskov in negotovosti, v kateri so Prekmurci živeli več stoletij. Izvirala je iz vere v lastno identiteto in zaupanja v prihodnost slovenskega naroda.
Sporočilo praznika ostaja aktualno
Janša je v poslanici poudaril, da dogodki izpred več kot stoletja tudi danes ohranjajo svojo sporočilnost. Narod svojo moč gradi na medsebojnem spoštovanju, povezanosti in solidarnosti, za prihodnost pa so ključni varovanje kulturne dediščine, spoštovanje slovenskega jezika in zavest o skupni zgodovini.
Premier je ob koncu izrazil željo, da bi spomin na leto 1919 Slovence navdihoval z enako odločnostjo, kot je nekoč njihove prednike. Prekmurkam, Prekmurcem in vsem državljanom je ob prazniku iskreno čestital.
Praznik letos prvič uradno obeležujemo z razširjenim imenom priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Osrednja regijska slovesnost z državno noto je bila v nedeljo v Veliki Polani, kjer je zbrane nagovoril podpredsednik vlade Jernej Vrtovec.
O prekmurskem jeziku, identiteti in razvojnih izzivih regije smo na Portal24 podrobneje pisali v prispevku Kaj danes pomeni biti Prekmurec?.
