Razmere v kmetijstvu so izjemno zaostrene, je danes poudaril predsednik KGZS Jože Podgoršek. Pri žitih pričakujejo do 50-odstoten izpad pridelka, pri koruzi ponekod do 90-odstotnega, odkosov na nekaterih travnikih sploh ni, škoda nastaja tudi v trajnih nasadih. Težave imajo ribogojnice, v gozdovih pa bi zaradi podlubnikov lahko prišlo do katastrofe.
Kot je po poročanju STA na današnji novinarski konferenci Agencije RS za okolje (ARSO) v Ljubljani dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), je ob vročini in suši izpad pridelka pri žitih med 30- in 50-odstoten.
Nekateri pridelovalci koruze so že začeli spravilo, da bi rešili, kar se rešiti da, je pojasnil. Količina pridelka bo ponekod manjša tudi za 80 do 90 odstotkov, zlasti na prodnatih tleh. Na Krškem in Mengeškem polju pridelka praktično ni, je povedal. Drugod bo padec glede na običajno pridelavo verjetno blizu 50-odstoten, je dodal.
Že prvi sušni val v spomladanskem obdobju je bistveno zmanjšal odkose krme, na nekaterih travnikih jih sploh ni. Travne površine so praktično povsem suhe, in sicer tudi na območjih, kjer tega običajno niso vajeni, denimo na gorskih in hribovskih območjih, je ponazoril.
Pri trajnih nasadih po Podgorškovih besedah ugotavljajo prisilno dozorevanje plodov. To velja tudi za vinsko trto in jagode, kar zagotovo pomeni nižji pridelek in slabšo kakovost.
Pri nekaterih sadnih vrstah že opažajo odpadanje listja, denimo pri hruškah, še posebej tam, kjer so tla bolj prodnata in kjer ni namakanja.
Ribogojnice zgolj še v fazi preživetja
Z izzivi se spoprijemajo tudi sladkovodne ribogojnice, kjer težavo pomenita tako količina kot temperatura vode. “Nekateri so enostavno prekinili krmljenje, izpadi bodo, prirastov ni, ker gre zgolj za fazo preživetja,” je povzel Podgoršek.
Spregovoril je tudi o škodi v gozdovih. Hrasti že rumenijo, kot bi bila jesen, najhujše pa še pričakujejo zaradi napada podlubnikov.
“Smrekov lubadar bo imel verjetno eno generacijo več, smreka pa ne bo imela dovolj vode, da bi se lahko naravno borila, torej zasmolila obode. Tu je po izkušnjah preteklih let kar veliko tveganje,” je izpostavil.
Eno ključnih priporočil KGZS v aktualnih razmerah je, naj kmetovalci upoštevajo navodila javne službe kmetijskega svetovanja. Tam, kjer je mogoče namakanje, naj namakajo, glede na to, da vode zmanjkuje, pa bo treba razmišljati o racionalni rabi vode in učinkovitem namakanju, je pozval.
V tej luči upa na ukrepe za zadrževanje vode, kadar je je dovolj, da bi jo lahko nato uporabili v tako sušnih obdobjih, kakršno je aktualno.
Potrebni bodo dolgoročni sistemski ukrepi
Po Podgorškovih besedah bodo potrebni tudi dolgoročni sistemski ukrepi. Povečati bo treba delež organske snovi v tleh, da bodo ta zadržala čim več vlage, vode in hranil. Prav tako se je zavzel za kolobarjenje, na katerega se v kmetijstvu pogosto pozablja, in okopavanje, denimo pri koruzi.
Lastnikom gozdov v zbornici svetujejo, naj spremljajo svoje gozdove in pravočasno začnejo odstranjevati napadena drevesa, “da čim bolj zajezimo morebitno širjenje podlubnikov in lahko rečemo kar katastrofo na področju gozdarstva”.
Potrošnike pa je predsednik KGZS pozval, naj pri nakupu neposredno pri kmetih ali v trgovskih verigah dajo prednost slovenskemu kmetu, “da bomo lahko vsaj tisto, kar bomo pridelali, prodali in ne nazadnje nadaljevali s kmetijstvom”.
