Koalicijske poslanske skupine ne bodo podprle predloga Svobode, po katerem bi za pol leta skoraj prepolovili najvišje dovoljene marže trgovcev pri prodaji bencina, dizla in kurilnega olja. V koaliciji opozarjajo, da je vlada že sprejela ukrepe za blažitev cen, dodatno znižanje marž pa bi lahko zmanjšalo vlaganja, dostopnost prodajnih mest in zanesljivost oskrbe z gorivi.
Predlog zakona o začasnih ukrepih za oblikovanje cen določenih naftnih derivatov predvideva, da bi najvišjo dovoljeno maržo za dizelsko gorivo za šest mesecev določili pri 0,0591 evra na liter, za 95-oktanski bencin pri 0,0607 evra in za kurilno olje pri 0,06 evra na liter. Trenutno dovoljena marža za vse tri naftne derivate znaša 0,1150 evra na liter.
Predlagatelji so želeli tudi, da se pri izračunu modelske cene dizelskega goriva šest mesecev ne bi upoštevala vrednost dodatka čistega rastlinskega olja oziroma komponente HVO, poroča STA. Vlada je po vložitvi predloga biokomponento že sama izločila iz izračuna cene dizla.
Alenka Bratušek (Svoboda) je predlog utemeljila s prihranki pri točenju goriva za osebna in tovorna vozila ter traktorje. Ob nespremenjenih drugih postavkah bi bil liter dizla cenejši za 5,59 centa in bi namesto 1,929 evra stal 1,8731 evra. Po njeni oceni bi bili prihranki še vedno dovolj veliki, da bi državni zbor predlog poslal v nadaljnjo obravnavo.
Vlada opozarja na zanesljivost oskrbe
Vlada ocenjuje, da zniževanje regulirane marže ni utemeljen in učinkovit ukrep za znižanje maloprodajnih cen goriv. Njeno stališče je predstavil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Tomaž Žagar.
“Marža namreč predstavlja le enega od elementov končne maloprodajne cene, medtem ko na gibanje cen bistveno bolj vplivajo gibanje cen naftnih derivatov na mednarodnih trgih, menjalni tečaji, stroški logistike in davčne obremenitve,” je pojasnil.
Marža trgovcem omogoča pokrivanje stroškov zaposlenih, energije, delovanja in vzdrževanja bencinskih servisov, distribucije goriva ter vlaganj v infrastrukturo.
“Nadaljnje zniževanje marže bi zato lahko omejilo investicije, vplivalo na število in dostopnost prodajnih mest ter zmanjšalo zanesljivost oskrbe,” je opozoril Žagar.
Koalicija: Vlada lahko ukrepa hitreje in učinkoviteje
Bojan Podkrajšek (SDS) je dejal, da predlagani zakon glede na ukrepe, ki jih je vlada že sprejela, ni potreben.
“Vlada uporablja več instrumentov za blaženje cen goriv – regulacijo cen, marže, trošarine in druge dajatve, poleg tega je bil sprejet interventni zakon s pomočmi najbolj izpostavljenim sektorjem,” je spomnil.
Poudaril je, da ima vlada na podlagi zakona o kontroli cen boljše možnosti za hitro ukrepanje, kot če bi bile marže določene neposredno z zakonom.
Martin Mikolič (NSi, SLS, Fokus) je opozoril, da na maloprodajno ceno goriv vplivajo predvsem dejavniki, na katere slovenski trgovci nimajo vpliva. V poslanski skupini menijo, da so primernejši ciljno usmerjeni ukrepi, kakršne določa zakon o začasnih ukrepih za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv.
Robert Potnik (Demokrati) pa je poudaril, da predlog ni podprt z dovolj celovito ekonomsko analizo posledic.
“Pri takšnem ukrepu ni dovolj pogledati le, ali bi se cena na črpalki kratkoročno nekoliko znižala, ampak je treba oceniti tudi vpliv na trg, konkurenco, poslovanje distributerjev in predvsem na zanesljivost oskrbe,” je dejal.
Svoboda, SD in Levica za znižanje marž
Podporo predlogu so poleg Svobode napovedali še v SD in Levici, poslanska skupina Resnica pa svojega stališča ni predstavila.
Damjan Bezjak Zrim (SD) je dejal, da želi predlog omejiti cenovne pritiske in breme draginje pravičneje porazdeliti.
“Znižanje marž ne pomeni, da trgovcem odrekamo pravico do pokrivanja upravičenih stroškov ali razumnega poslovnega izida, pomeni pa, da v času izrazite draginje poslovni interesi ne smejo imeti prednosti pred širšim javnim interesom,” je poudaril.
Nataša Sukič (Levica) je opozorila, da gorivo za veliko ljudi ni izbira, temveč nuja. Dražje gorivo po njenih besedah vpliva tudi na cene osnovnih dobrin in dodatno obremenjuje družinske proračune. V Levici zato cen goriv ne obravnavajo le kot tržno vprašanje, temveč tudi kot vprašanje socialne pravičnosti.
Tomaž Lah (Svoboda) je ocenil, da podražitve goriv že ogrožajo življenjski standard gospodinjstev in slabijo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
“S tem ukrepom bomo naftne trgovce zavezali, da del bremena energetske krize končno prevzamejo nase in se odpovejo delu dobička v korist skupnosti,” je dejal. Predlog so po njegovih besedah vložili, ker so bili dosedanji vladni ukrepi prepozni, premalo učinkoviti ali pa zaradi čakanja na odobritev Evropske komisije delno neizvedljivi.
