Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ je danes vlado pozvala, naj do 30. julija pripravi jasno oceno javnofinančnih posledic koalicijske pogodbe ter se opredeli do ugotovitev fiskalnega sveta. Razpravo je zaznamovalo različno razumevanje učinkov načrtovanih ukrepov – opozicija je opozarjala na tveganja za javne finance, koalicijski poslanci pa so poudarjali razvojni učinek ukrepov in njihov vpliv na gospodarsko rast.
Komisija je obravnavala oceno javnofinančnih posledic koalicijske pogodbe aktualnih vladnih strank, ki jo je pripravil fiskalni svet. Ta je med drugim ugotovil, da ima večina ukrepov, zapisanih v koalicijski pogodbi, pretežno negativen vpliv na javne finance.
Fiskalni svet: Potrebne so celovite finančne ocene
Vodja službe za analize pri fiskalnem svetu Aleš Delakorda je poudaril, da bi morale biti javnofinančne posledice vseh načrtovanih politik in novih ukrepov v prihodnje ocenjene bistveno bolj celovito.
Na podlagi razprave je komisija sprejela sklep, s katerim od vlade pričakuje, da se do 30. julija opredeli do ugotovitev fiskalnega sveta. Do takrat naj pripravi tudi ovrednotenje javnofinančnih posledic koalicijske pogodbe ter časovni načrt izvajanja posameznih zavez.
Šircelj: Tveganja so obvladljiva
Minister za finance Andrej Šircelj je na seji poudaril, da so tveganja, povezana s koalicijsko pogodbo, po oceni vlade obvladljiva.
Opozoril je, da koalicijska pogodba zajema štiriletno obdobje, zato je treba njene učinke presojati dolgoročno.
“Ti ukrepi tako tudi povečujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki bo prinesla boljši položaj podjetij, višje dobičke in s tem tudi boljši izplen iz naslova davčnih prilivov,” je dejal.
Opozicija opozarja na tveganja za javne finance
Poslancev opozicije ministrova pojasnila niso prepričala.
Nataša Sukič (Levica in Vesna) je kot največje tveganje za javne finance izpostavila še neuveljavljeni interventni zakon za razvoj Slovenije.
Po njeni oceni bi lahko povzročil javnofinančni izpad v višini okoli milijarde evrov.
“Brez kompenzacijskih ukrepov drvimo proti bankrotu države,” je opozorila.
Na tveganja je opozorila tudi Alenka Bratušek (Svoboda), ki je dejala, da napovedane davčne olajšave in druge razbremenitve zvenijo privlačno, vendar dvomi o njihovi izvedljivosti brez negativnih posledic za javne finance.
“Kar obljubljate, je pravljica. To je nemogoče uresničiti,” je dejala.
Darko Ratajc (SD) je medtem opozoril na odgovornost poslancev pri sprejemanju ukrepov, ki lahko vplivajo na delovanje socialne države, in pozval k previdnosti.
Koalicija: Ukrepi bodo spodbudili gospodarstvo
Koalicijski poslanci so vladi stopili v bran.
Aleš Hojs (SDS) je dejal, da ne dvomi v sposobnost vlade, da zagotovi vzdržnost javnih financ. Ob tem je ocenil, da obstaja veliko možnosti za izboljšave predvsem na odhodkovni strani državnega proračuna, prejšnji vladi pa očital neracionalno porabo javnega denarja.
Podobno je menil tudi Aleksander Reberšek (NSi, SLS, Fokus), ki je prejšnji vladi očital “brezglavo trošenje”. Po njegovih besedah aktualna vlada z interventnimi ukrepi ustvarja pogoje za nov zagon gospodarstva.
“Kritizirati razvojne ukrepe za spodbujanje gospodarstva, obenem pa imeti na vesti brezglavo trošenje, je povsem neprimerno,” je dejal.
Rado Gladek (SDS) pa je ocenil, da bo razprava o javnofinančnih učinkih smiselnejša, ko bodo na mizi konkretni zakonski predlogi.
“Zdaj pa številk še nimamo, zato tudi ne moremo dati ocen,” je povedal.
