Združene države 25 let po terorističnih napadih 11. septembra 2001 znova berejo imena 2977 ubitih. Med njimi so bili potniki, pisarniški delavci, gasilci, policisti in reševalci. Četrt stoletja pozneje posledice napadov še vedno občutijo njihovi svojci in ljudje, ki so zboleli zaradi strupenega prahu, Al Kaida, ki je napade izvedla, pa kljub hudim udarcem ni povsem izginila.
Na območju nekdanjih stolpnic Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, pri Pentagonu in v Shanksvillu v Pensilvaniji danes potekajo spominske slovesnosti. Zastave so spuščene na polovico droga, svojci pa se tako kot vsako leto zbirajo ob vklesanih imenih umrlih.
Osrednjo slovesnost na kraju, kjer sta nekoč stali stolpnici dvojčici, spremljajo trenutki tišine, ki označujejo čas trkov letal in zrušenja obeh zgradb. Svojci več ur berejo imena žrtev, pri čemer pogosto dodajo kratke osebne spomine na starše, otroke, zakonce, brate, sestre in sodelavce.
Ob 25. obletnici bo slovesnost prvič vključevala tudi poseben trenutek tišine za ljudi, ki so po napadih umrli zaradi bolezni, povezanih z izpostavljenostjo strupenemu prahu.
Jutro, v katerem je umrlo 2977 ljudi
Napad se je začel ob 8.46 po krajevnem času, ko je ugrabljeno letalo družbe American Airlines trčilo v severno stolpnico Svetovnega trgovinskega centra. Sprva še ni bilo jasno, ali gre za nesrečo. Ko je ob 9.03 drugo letalo zadelo južno stolpnico, je postalo očitno, da so Združene države tarča usklajenega napada.
Tretje ugrabljeno letalo je ob 9.37 trčilo v Pentagon. Južna stolpnica se je zrušila ob 9.59, manj kot uro po trku. Potniki in člani posadke četrtega letala, United Airlines 93, so medtem izvedeli za napade in se uprli ugrabiteljem. Letalo je ob 10.03 strmoglavilo na polju v Pensilvaniji, še preden je doseglo domnevno tarčo v Washingtonu. Severna stolpnica se je zrušila ob 10.28.
V napadih je umrlo 2977 ljudi, pri čemer v to število ni vključenih 19 ugrabiteljev. Na območju Svetovnega trgovinskega centra in v njegovi neposredni okolici je življenje izgubilo 2606 ljudi, v Pentagonu 125, na štirih ugrabljenih letalih pa 246 potnikov in članov posadk.
Med neposrednimi žrtvami je bilo tudi 343 pripadnikov newyorške gasilske službe, 23 newyorških policistov in 37 policistov pristaniške uprave. Številni so v goreči stolpnici vstopili v času, ko so jo drugi poskušali zapustiti.
Napadi so prizadeli družine iz številnih ameriških zveznih držav in držav po svetu. Nekateri svojci posmrtnih ostankov svojih bližnjih niso nikoli prejeli, saj vseh žrtev zaradi silovitosti požarov in zrušenja stolpnic ni bilo mogoče identificirati.
Za številne se 11. september ni nikoli končal
Med rušenjem stolpnic se je nad spodnjim Manhattnom razširil gost oblak prahu, ki je vseboval delce betona, stekla, kovin in drugih nevarnih snovi. Izpostavljeni so mu bili preživeli, stanovalci, zaposleni, gasilci, policisti, prostovoljci in ljudje, ki so še mesece odstranjevali ruševine.
Pri številnih so se pozneje razvile bolezni dihal, različne vrste raka, prebavne bolezni in duševne motnje, povezane s travmatičnimi izkušnjami. Vzročna povezava pri posameznih primerih ni vedno preprosta, vendar ameriške oblasti priznavajo širok seznam zdravstvenih stanj, povezanih z izpostavljenostjo posledicam napadov.
Ameriški zdravstveni program Svetovnega trgovinskega centra danes spremlja ali zdravi več kot 125.000 reševalcev in drugih preživelih. Program, ki krije zdravljenje potrjenih bolezni, povezanih z napadi, je zaradi pričakovanih dolgoročnih posledic podaljšan do leta 2090.
Kot poroča Associated Press, je dodatni trenutek tišine na letošnji slovesnosti priznanje, da se seznam ljudi, ki jih je prizadel 11. september, ni končal s 2977 neposrednimi žrtvami.
Napadi so spremenili Združene države in svet
Napadi so sprožili eno največjih preobrazb ameriškega varnostnega sistema. Ustanovljeno je bilo ministrstvo za domovinsko varnost, nadzor na letališčih se je močno zaostril, obveščevalne službe pa so dobile dodatna pooblastila za zbiranje podatkov in spremljanje morebitnih groženj.
Združene države so oktobra 2001 napadle Afganistan, kjer je imela Al Kaida svoje oporišče pod zaščito talibanov. Začela se je tako imenovana “vojna proti terorizmu”, ki je vodila v dolgotrajne vojaške operacije, tajne zapore, sporne zasliševalske metode ter razprave o ravnotežju med varnostjo in državljanskimi svoboščinami.
Vojna v Afganistanu je postala najdaljša v ameriški zgodovini. Napadi 11. septembra so bili uporabljeni tudi kot del politične utemeljitve za invazijo na Irak leta 2003, čeprav iraški režim Sadama Huseina ni sodeloval pri napadih.
Posledice so občutile tudi muslimanske skupnosti v ZDA in drugod, ki so se po napadih soočile s povečanim nezaupanjem, sovraštvom in posploševanjem odgovornosti za dejanja islamističnih skrajnežev.
Kaj je ostalo od Al Kaide?
Al Kaida danes nima več moči in organizacijske strukture, s katerima je izvedla napade na New York in Washington. Združene države so po invaziji na Afganistan uničile večino njenih tamkajšnjih oporišč, njeni voditelji pa so se razkropili.
Ustanovitelj organizacije Osama bin Laden se je skoraj desetletje skrival, dokler ga niso ameriške posebne enote maja 2011 ubile v pakistanskem Abbottabadu. Njegov naslednik Ajman al Zavahiri je bil leta 2022 ubit v ameriškem napadu z brezpilotnim letalnikom v Kabulu.
Za dejanskega voditelja Al Kaide danes velja egiptovski skrajnež Seif al Adel. Osrednje vodstvo je precej šibkejše kot nekoč, vendar je Al Kaida v zadnjih 25 letih razvila mrežo regionalnih podružnic, ki delujejo razmeroma samostojno.
Kot ugotavlja Deutsche Welle, je organizacija manj opazna, vendar zaradi tega ni nujno nenevarna. Namesto odmevnih javnih nastopov in enotnega poveljevanja se opira na lokalne skupine, ki izkoriščajo vojne, revščino, politično nestabilnost in šibko prisotnost državnih oblasti.
Težišče teroristične mreže se seli v Afriko
Najmočnejše skupine, povezane z Al Kaido, danes delujejo v Afriki. Med njimi sta Al Šabab v Somaliji in skupina JNIM v območju Sahela. Obe izvajata napade, novačita borce in na nekaterih območjih vzpostavljata lastne oblike upravljanja ter pobiranja dajatev.
V Pakistanu se krepi upor tamkajšnjih talibanov TTP, ki po ugotovitvah Združenih narodov od Al Kaide prejemajo ideološko usmerjanje, usposabljanje in drugo podporo. Poročila ZN opozarjajo tudi na nadaljevanje povezav med Al Kaido in talibanskimi oblastmi v Afganistanu, kar Kabul zanika.
Po Reutersovem pregledu je organizacija preživela tudi vzpon Islamske države, ki je po letu 2014 zasenčila njeno globalno prepoznavnost. Skupini danes tekmujeta za vpliv, ozemlje in privržence, posebej v delih zahodne Afrike.
Al Kaida je tako četrt stoletja po napadih šibkejša, bolj razdrobljena in manj sposobna neposredno organizirati napad razsežnosti 11. septembra. Hkrati ostaja ideološko in logistično oporišče številnim regionalnim skupinam, njena decentralizirana struktura pa otežuje prizadevanja za njeno popolno uničenje.
Ob obletnici zato v ospredju niso njeni še živeči voditelji, ampak 2977 imen, vklesanih v spominska obeležja. Za vsakim je življenje, prekinjeno v nekaj minutah tistega septembrskega jutra, in družina, za katero 11. september nikoli ni postal le zgodovinski datum.
