Nemški kancler Friedrich Merz se spoprijema z izrazitim padcem zaupanja javnosti. Kar 78 odstotkov sodelujočih v najnovejši raziskavi inštituta INSA meni, da ni več prava oseba za vodenje nemške vlade. Podporo mu je izrazilo le 14 odstotkov vprašanih.
V spletni raziskavi, ki jo je INSA opravila za nemški časnik Bild, so sodelujoče vprašali: “Ali je Friedrich Merz še vedno pravi zvezni kancler?” Negativno je odgovorilo 78 odstotkov vprašanih, pritrdilno 14 odstotkov, preostalih osem odstotkov pa se ni opredelilo.
Rezultati kažejo, da Merz izgublja podporo tudi med tradicionalnimi volivci konservativne unije CDU/CSU. Med volivci obeh strank jih 58 odstotkov meni, da ni prava oseba za kanclerski položaj, podpira pa ga 36 odstotkov.
Kot poročajo nemški mediji, se negativni trend za Merza nadaljuje že od sredine lanskega leta. Takrat je bilo z njegovim delom zadovoljnih še več kot 30 odstotkov vprašanih.
Težave tudi za koalicijskega partnerja
Merz vodi koalicijsko vlado konservativnih CDU in CSU ter socialdemokratske SPD. Raziskava kaže, da nezadovoljstvo ni omejeno zgolj na kanclerja.
Tudi sopredsednik SPD Lars Klingbeil med vprašanimi nima večinske podpore. Na vprašanje, ali je še vedno prava oseba za vodenje socialdemokratov, je 51 odstotkov sodelujočih odgovorilo nikalno, 24 odstotkov pa pritrdilno. Četrtina se jih ni opredelila.
Rezultati prihajajo v občutljivem trenutku za nemško vlado. AfD je na nedavnih deželnih volitvah na Saškem-Anhaltu dosegla zgodovinski rezultat in s 43,8 odstotka glasov močno prehitela CDU, ki je prejela približno 17 odstotkov. Volilni poraz je še povečal pritiske na Merza in odprl vprašanja o prihodnji strategiji konservativcev.
Vse več Nemcev zavrača “požarni zid” do AfD
Raziskava INSA je preverjala tudi odnos Nemcev do tako imenovanega “požarnega zidu”, s katerim druge parlamentarne stranke vnaprej izključujejo sodelovanje z AfD.
Da takšno načelo ni več času primerno, meni 46 odstotkov vprašanih. Vztrajanje pri zavračanju vsakršnega sodelovanja z AfD podpira 34 odstotkov, petina sodelujočih pa odgovora ni navedla.
Rezultat kaže na vse večji razkorak med ravnanjem vodstev uveljavljenih strank in stališči dela volivcev. Čeprav Merz zavrača koalicijsko sodelovanje z AfD, je v zadnjih dneh izrazil zadržke do pobud za njeno prepoved. Po njegovem mnenju političnih razlogov za rast stranke ni mogoče odpraviti s sodno prepovedjo, temveč se je treba z njenimi stališči soočiti v politični razpravi.
