Raziskovalci so razvili eksperimentalno mRNA-terapijo, ki je pri miših po srčnem infarktu spodbudila delitev celic srčne mišice in izboljšala delovanje srca. Zdravljenje je količino krvi, ki jo je srce prečrpalo ob posameznem utripu, povečalo za približno deset odstotkov. Gre za zgodnjo raziskavo na živalih, zato terapija še ni pripravljena za uporabo pri ljudeh.
Raziskavo so izvedli znanstveniki Univerze v Cambridgeu, avstralskega medicinskega raziskovalnega inštituta QIMR Berghofer in družbe AstraZeneca. Rezultate so objavili v znanstveni reviji Nature Cardiovascular Research.
Srčni infarkt nastane, ko se prekine dotok krvi v del srčne mišice. Zaradi pomanjkanja kisika začnejo celice odmirati, poškodovano območje pa pozneje nadomesti brazgotina, ki se ne more krčiti tako kot zdrava srčna mišica.
Po podatkih raziskovalcev lahko človeško srce ob infarktu izgubi tudi do milijardo mišičnih celic. Odrasle srčne celice imajo zelo omejeno sposobnost delitve, zato izgubljenega tkiva praviloma ne morejo nadomestiti.
Današnja zdravila lahko zmanjšajo obremenitev srca, ublažijo simptome in upočasnijo napredovanje srčnega popuščanja. Ne morejo pa obnoviti že izgubljene srčne mišice.
mRNA je celicam posredovala začasno navodilo
Nova metoda uporablja spremenjeno informacijsko RNK oziroma mRNA, ki celicam posreduje začasno navodilo za izdelavo dveh beljakovin, imenovanih Myc in Cyclin T1.
Njuna kombinacija je odrasle celice srčne mišice spodbudila, da so se znova začele deliti. Raziskovalci so s tem poskušali doseči, da bi srce samo ustvarilo nove mišične celice in z njimi nadomestilo del poškodovanega tkiva.
Pomembno je, da je bilo delovanje mRNA kratkotrajno in omejeno predvsem na poškodovano območje. Dolgotrajna ali nenadzorovana aktivacija beljakovine Myc bi namreč lahko škodovala delovanju srca in povzročila pretirano rast celic.
Zasnova terapije zato temelji na kratkem spodbudnem impulzu, ki sproži obnovo, nato pa popusti.
Srce je po zdravljenju črpalo učinkoviteje
Pri miših, ki so prejele eksperimentalno zdravljenje, so raziskovalci zaznali močnejše krčenje srca. Količina krvi, ki jo je srce iztisnilo ob posameznem utripu, se je v primerjavi z mišmi, ki so prejele navidezno zdravljenje, povečala za približno deset odstotkov.
Izboljšanje delovanja srca je bilo opazno po 28 dneh in je vztrajalo še 12 tednov po injiciranju terapije.
Soavtorica raziskave Catherine Wilson z Univerze v Cambridgeu je rezultate označila za zelo spodbudne. Poudarila je, da pristop ne bi le blažil posledic srčnega popuščanja, temveč bi lahko pomagal srcu pri lastni obnovi.
Rezultati še ne pomenijo, da bo podobno zdravljenje kmalu na voljo bolnikom. Mišje srce se od človeškega razlikuje, zato morajo raziskovalci najprej preveriti, ali je terapija varna in učinkovita tudi pri večjih živalih.
Določiti bo treba pravi odmerek, najprimernejši čas zdravljenja in način, kako mRNA čim natančneje dostaviti v poškodovani del srca. Šele nato bi lahko sledila prva klinična preskušanja pri ljudeh.
