Odbor državnega zbora za finance je za odločanje na plenarni seji pripravil predlog državnega proračuna za leto 2028. Nobeno od 14 opozicijskih dopolnil, s katerimi bi prerazporedili nekaj več kot 711 milijonov evrov, ni dobilo podpore. Prihodnji teden bo tako državni zbor odločal o predlogu, ki predvideva 17,7 milijarde evrov prihodkov in 19,4 milijarde evrov odhodkov.
Vlada je prihodke in odhodke ohranila v enakem obsegu kot v prvotnem predlogu, ki ga je predstavila oktobra. Predlog temelji na septembrski napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj, po kateri naj bi slovensko gospodarstvo leta 2028 zraslo za 2,3 odstotka.
Kristina Šteblaj s finančnega ministrstva je po poročanju STA pojasnila, da proračun odraža zaveze iz koalicijske pogodbe ter vključuje ukrepe za razvoj, gospodarsko rast, decentralizacijo, debirokratizacijo, varnost in obrambo.
Spremembe bodo po njenih besedah verjetno potrebne, če bodo volivci na referendumu 6. decembra potrdili zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
Primanjkljaj naj bi znašal 1,7 milijarde evrov
Vlada za leto 2028 načrtuje 17,7 milijarde evrov proračunskih prihodkov in 19,4 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj bi tako znašal 1,7 milijarde evrov oziroma približno dva odstotka bruto domačega proizvoda.
Leto prej naj bi primanjkljaj dosegel 2,3 milijarde evrov.
Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun je opozoril, da v proračunskih dokumentih niso pojasnjeni ukrepi v višini približno 700 milijonov evrov. Če bi začel veljati še interventni zakon, bi se primanjkljaj po izračunih finančnega ministrstva povečal za dodatnih približno 650 milijonov evrov.
“Skupaj gre tako za okoli 1,3 milijarde evrov nepojasnjenih ukrepov, ki lahko bistveno spremenijo javnofinančno sliko za leto 2028,” je dejal Kračun.
Načrtovano zmanjševanje primanjkljaja je podprl, ob tem pa opozoril, da mora vlada predstaviti konkretne ukrepe, njihove preverljive finančne učinke in časovnico izvedbe.
Opozicija dvomi v vladne izračune
Klemen Boštjančič iz Gibanja Svoboda je vladi očital, da zmanjšanje primanjkljaja načrtuje predvsem na podlagi višjih prihodkov, ne pa zmanjševanja odhodkov.
“To ni konsolidacija z ukrepi, to je stava na gospodarsko rast,” je dejal. Če bi bila rast nižja od napovedane, po njegovem mnenju tudi načrtovanega izboljšanja javnih financ ne bi bilo.
Vladimir Šega iz Levice je vprašal, na katerih področjih namerava vlada zmanjšati porabo. Opozoril je na možnost, da bi za stroške dela v javnem sektorju ob nespremenjenem številu zaposlenih zmanjkalo več sto milijonov evrov.
Kritičen je bil tudi do povečevanja obrambnega proračuna. Po njegovih navedbah bo obrambno ministrstvo leta 2028 razpolagalo z 81 odstotkov več sredstvi kot lani.
“To je jasna politična izbira – manj za bolnice, družine, invalide, šole, več za vojaško opremo, katere uporabnost in učinkovitost sta pogosto vprašljivi,” je dejal Šega.
Darko Ratajc iz SD je opozoril, da proračuna v predloženi obliki po njegovem mnenju ne bo mogoče uresničiti. Izrazil je bojazen, da bi lahko država manjkajoča sredstva iskala s prodajo premoženja, dodatnim zadolževanjem ali znižanjem nekaterih proračunskih postavk.
Simonič: Zakonsko določene pravice bodo izplačane
Luka Simonič iz SDS je zavrnil opozicijske navedbe, da bodo zaradi proračuna ogrožene zakonsko določene pravice.
“Vse bo izplačano in vse bomo pokrili,” je zagotovil.
Povečanje obrambnih izdatkov je pripisal zahtevam zveze Nato in izvajanju resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske.
Vlada je zavrnila že oktobra vložena dopolnila, opozicija pa je na seji odbora predlagala še 14 prerazporeditev v skupni vrednosti nekaj več kot 711 milijonov evrov. Odbor ni podprl nobene, svojih dopolnil pa ni pripravil.
Odbor bo v soboto obravnaval še predlog sprememb proračuna za leto 2027. O obeh proračunskih dokumentih bo državni zbor odločal na redni novembrski seji, ki se bo začela v ponedeljek.
