Ministrstvo za finance je v javno obravnavo poslalo predlog zakona, po katerem bi država mladim in mladim družinam olajšala nakup prvega doma. Republika Slovenija bi prevzela poroštvo za 20 odstotkov glavnice stanovanjskega kredita, obrestno mero pa bi subvencionirala za celotno obdobje odplačevanja. Ukrepi še ne veljajo, saj je zakon šele v pripravi.
Predlog zakona o reševanju prvega stanovanjskega problema je namenjen mladim, ki imajo dovolj rednih prihodkov za odplačevanje kredita, nimajo pa več deset tisoč evrov prihrankov, ki jih banke običajno zahtevajo kot lastno udeležbo.
Država bi zanje jamčila za 20 odstotkov glavnice kredita, s čimer bi lahko nadomestila zahtevani začetni polog. Banka bi kljub državnemu poroštvu še vedno preverjala kreditno sposobnost prosilca in odločala o odobritvi posojila.
Država bi obrestno mero znižala proti enemu odstotku
Drugi del pomoči predstavlja subvencioniranje razlike med pogodbeno obrestno mero in enoodstotno obrestno mero, pri čemer bi subvencija lahko znašala največ 2,5 odstotne točke.
“Subvencija je predvidena za celotno obdobje plačevanja. Torej s tem ne pomagamo mladim in mladim družinam samo do kredita, pomagamo tudi pri njegovem odplačevanju,” je poudaril državni sekretar na Ministrstvu za finance Peter Papež.
Ministrstvo je učinek ukrepa ponazorilo s kreditom v višini 300.000 evrov, sklenjenim za 30 let. Pri 3,5-odstotni obrestni meri bi mesečni obrok znašal približno 1347 evrov. Če bi država obrestno mero subvencionirala do enega odstotka, bi se obrok znižal na približno 965 evrov oziroma za 382 evrov mesečno.
To bi pomenilo več kot 4500 evrov nižjo letno obremenitev. Gre za informativni izračun ministrstva, dejanski pogoji pa bi bili odvisni od vrednosti kredita, ponudbe banke in kreditne sposobnosti posameznega prosilca.
Očitki, da naj bi šlo samo za koncentrirano politično moč, absolutno niso upravičeni. Zakon namreč izrecno določa načelo neodvisnosti, sklad upravlja naložbe samostojno in neodvisno. Organi sklada niso vezani na navodila državnih organov in drugih oseb. Vsaka komunikacija z državnimi organi pa mora imeti sledljivost. Namen zakona je, da se poveča učinkovitost upravljanja in ne vpliv politike na sklad.
peter papež
Kdo bi bil upravičen do pomoči?
Predlog je namenjen:
- mladim posameznikom do 35. leta,
- mladim družinam do 40. leta,
- bodočim staršem do 40. leta.
Pomoč bi veljala izključno za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. Upravičenec bi moral v kupljeni ali obnovljeni nepremičnini tudi dejansko prebivati.
Zakon ne bi bil namenjen samo zaposlenim za nedoločen čas. Za pomoč bi lahko zaprosili tudi zaposleni za določen čas, samozaposleni in posamezniki z drugimi rednimi ter dokazljivimi prihodki, če bi izpolnjevali pogoje kreditne sposobnosti.
“Za lasten dom torej ne sme biti odločilna vrsta pogodbe, temveč dejanska sposobnost odplačevanja kredita,” je poudaril Peter Papež.
Pomoč tudi za obnovo hiše, mansardo ali prizidek
Kredit ne bi bil omejen samo na nakup stanovanja ali gradnjo nove hiše. Z njim bi bilo mogoče financirati tudi rekonstrukcijo in obnovo starejše hiše, ureditev mansarde ali gradnjo prizidka pri hiši staršev.
“Prvi dom torej ni nujno novogradnja, lahko je tudi stara hiša, ki postane začetek za mlado družino, lahko je tudi mansarda ali prizidek v hiši staršev,” je pojasnil državni sekretar.
Predlog zakona je v javni obravnavi do 27. novembra 2026, zainteresirani pa lahko pripombe oddajo prek portala eDemokracija. Predvideni ukrepi zato še ne veljajo, njihovi končni pogoji pa bodo znani šele po končanem zakonodajnem postopku.
