Odvetnik Stojan Zdolšek, ki v postopku pred Komisijo za preprečevanje korupcije zastopa nekdanjega premierja Roberta Goloba, nasprotuje nadaljevanju prekrškovnega postopka v zadevi Karigador. Trdi, da KPK zaradi istega ravnanja ne sme voditi dveh postopkov, obramba pa je že decembra lani ugovarjala tudi zastaranje pregona.
Zdolšek se je odzval na pojasnilo KPK, da po končanem ugotovitvenem postopku v zadevi Karigador še vedno vodi ločen prekrškovni postopek.
“KPK ne sme voditi dveh postopkov o istem ravnanju. To je v nasprotju s 13. členom zakona o integriteti in preprečevanju korupcije,” je za STA dejal Zdolšek.
Odvetnik je dodal, da je obramba že decembra 2025 ugovarjala zastaranje prekrškovnega pregona. Po njegovih navedbah ta zastara v dveh letih.
“O nezakonitem postopanju KPK bomo seznanili pristojno sodišče,” je napovedal.
Zdolšek se sklicuje tudi na zastaranje
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa, da komisija ne obravnava zadev, če je od dogodka, na katerega se primer nanaša, minilo več kot pet let. Za prekrškovni postopek pa veljajo določbe zakona o prekrških, po katerem postopek praviloma ni dopusten, če od storitve prekrška pretečeta dve leti.
Ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za zastaranje, bo predmet nadaljnjega postopka. Zdolškove navedbe predstavljajo stališče Golobove obrambe, ne že sprejete odločitve sodišča.
Obramba napoveduje tudi tožbo zoper ugotovitve KPK v ločenem ugotovitvenem postopku.
KPK vztraja, da gre za ločena postopka
KPK je danes pojasnila, da je v dveh primerih Golobovega odločanja na sejah vlade potrdila dejansko nasprotje interesov in s tem kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V treh drugih primerih dejanskega nasprotja interesov ni ugotovila, zato je postopek v teh delih ustavila.
Kot smo na Portal24.si že poročali, je komisija presojala Golobovo sodelovanje pri odločanju o imenovanju poslovneža Tomaža Subotiča v sveta javnih zdravstvenih zavodov.
KPK zavrača stališče, da vodi dva enaka postopka. Komisija pojasnjuje, da sta ugotovitveni in prekrškovni postopek ločena. V prvem ugotavlja obstoj dejanskega nasprotja interesov in kršitev zakona, v drugem pa morebitno prekrškovno odgovornost uradne osebe.
Prekrškovna sankcija je predvidena, če se uradna oseba ne izloči iz obravnave ali odločanja v zadevi, v kateri je v nasprotju interesov, ter o okoliščinah ne obvesti nadrejenega ali KPK. Za takšen prekršek je zagrožena globa od 400 do 1200 evrov.
Spor med KPK in Golobovo obrambo se tako poleg vsebinskih ugotovitev o nasprotju interesov seli še na vprašanje dopustnosti prekrškovnega postopka in morebitnega zastaranja pregona.
