Ko na živilu opazimo majhen madež plesni, je pogosto prva misel, da bomo prizadeti del preprosto odrezali. Pri nekaterih trdih živilih je to res mogoče, pri kruhu, jogurtu, mehkem sadju in ostankih kuhanih jedi pa varčevanje ni priporočljivo – plesen lahko prodre precej globlje, kot kaže njena vidna površina.
Plesen je sestavljena iz mikroskopskih gliv, ki se po živilu širijo s tankimi nitastimi strukturami. Barvna lisa na površini je zato lahko le vidni del precej večje razraščenosti. Težava je izrazitejša pri mehkih, poroznih živilih in tistih z veliko vlage, skozi katera plesen lažje prodira.
Ob njej so lahko prisotne tudi bakterije, nekatere vrste plesni pa proizvajajo mikotoksine, ki lahko škodujejo zdravju. Segrevanje ni zanesljiva rešitev, saj nekaterih toksinov s kuhanjem ali pečenjem ne uničimo.
Kruh in pecivo sodita v smeti
Če se plesen pojavi na eni rezini kruha, ni dovolj zavreči samo te rezine. Kruh in pekovski izdelki so porozni, zato se lahko plesen razširi tudi v dele, ki so na pogled še povsem običajni.
Po priporočilih ameriškega ministrstva za kmetijstvo je treba zavreči celoten plesniv kruh, žemlje, pecivo in podobne izdelke. Enako velja za kuhane testenine, riž, enolončnice in druge pripravljene jedi.
V smeti sodijo tudi:
- jogurt, kisla smetana in sveži sir,
- mehki siri, kot so skuta, rikota, brie in camembert, če plesen ni del njihovega običajnega postopka izdelave,
- narezani, naribani ali zdrobljeni siri,
- marmelade in želeji,
- mehko sadje in zelenjava, denimo jagode, breskve, paradižnik in kumare,
- kuhano meso in ostanki pripravljenih jedi.
Odstranjevanje plesni z vrha marmelade in uporaba preostale vsebine prav tako nista varna.
Trdi sir je mogoče rešiti, vendar ne le s tankim rezom
Drugače je pri velikem kosu trdega sira, kot sta parmezan ali čedar. Gosta struktura otežuje prodiranje plesni v notranjost, zato lahko prizadeti del odrežemo.
Rez naj bo radodaren: odstraniti je treba najmanj približno 2,5 centimetra okoli plesnivega mesta in prav toliko pod njim. Nož se med rezanjem ne sme dotakniti plesni, saj bi jo tako lahko prenesli na preostali sir. Očiščeni kos nato zavijemo v novo embalažo.
To pravilo ne velja za naribane ali narezane sire in tudi ne za mehke sire. Pri njih se lahko plesen hitro razširi po celotnem izdelku, zato jih je treba zavreči.
Posebna skupina so siri, pri katerih je izbrana plesen namerno uporabljena pri proizvodnji, denimo rokfor ali gorgonzola. To pa ne pomeni, da je varna vsaka dodatna plesen, ki se pozneje pojavi na njih.
Kaj pa korenje, paprika in zelje?
Čvrsto zelenjavo z nizko vsebnostjo vlage je v nekaterih primerih mogoče ohraniti. Pri korenju, zelju in papriki lahko plesnivi del odrežemo po enakem pravilu kot pri trdem siru – vsaj 2,5 centimetra okoli in pod prizadetim mestom.
Pri mehki ali zelo vodeni zelenjavi in sadju to ni priporočljivo. Plesnivo kumaro, paradižnik, jagode ali grozdje je varneje zavreči. Če je v embalaži več sadežev, je treba pregledati tudi sosednje, saj se plesen med njimi hitro širi.
Plesnivega živila ne vohajte
Živila ne približujmo nosu, da bi preverili, ali je še užitno. Vdihavanje spor lahko povzroči težave z dihali, zlasti pri ljudeh z alergijami ali astmo.
Plesnivo živilo zavijemo ali damo v vrečko, nato pa očistimo mesto, kjer je bilo shranjeno. Pregledamo tudi izdelke v neposredni bližini. Če nismo prepričani, kako globoko je plesen prodrla, ostaja najvarnejše pravilo preprosto: živilo raje zavržemo.
