Združene države Amerike so izvedle prve vojaške napade na Iran po podpisu memoranduma o soglasju, s katerim sta državi pred dobrim tednom dni poskušali ustaviti večmesečno vojaško zaostrovanje. Washington je sporočil, da je šlo za povračilni ukrep po iranskem napadu z brezpilotnimi letalniki na trgovsko ladjo Ever Lovely v Hormuški ožini, Teheran pa je odgovor označil za kršitev dogovora in zagrozil z obsežnejšim povračilnim ukrepom.
Ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM) je potrdilo, da je zadelo več iranskih skladišč raket in brezpilotnih letal ter obalne radarske položaje v bližini Hormuške ožine in na otoku Kešm. Ob tem je objavilo tudi javno dostopen črno-beli videoposnetek napada, na katerem so vidne eksplozije in dim, tarče pa zaradi kakovosti posnetka ni mogoče jasno prepoznati.
V Washingtonu poudarjajo, da je bil napad omejen in usmerjen izključno proti vojaški infrastrukturi, povezani z napadom na trgovsko ladjo. Po navedbah ameriške vojske ostajajo zavezani izvajanju memoranduma o soglasju, obenem pa opozarjajo, da bodo zaščitili svobodo plovbe skozi eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti.
Povod je bil napad na trgovsko ladjo
Do novega zaostrovanja je prišlo po napadu na singapursko tovorno ladjo Ever Lovely, ki je plula skozi Hormuško ožino. Po navedbah ameriških oblasti je Iran proti ladji izstrelil več brezpilotnih letalnikov, pri čemer je bil eden od njih zadetek v zgornji del plovila. Poškodovana je bila konstrukcija ladje, o smrtnih žrtvah ali večjih razlitjih pa niso poročali.
Ameriški predsednik Donald Trump je iranski napad označil za “neumno kršitev” memoranduma o soglasju med državama in že pred vojaškim odgovorom napovedal, da bo Teheran občutil posledice.
Napad predstavlja prvi resnejši incident po podpisu memoranduma, s katerim sta se Washington in Teheran dogovorila za prekinitev vojaških operacij ter postopno normalizacijo razmer v Hormuški ožini. Dokument predvideva ponovno odprtje pomorske poti za mednarodni promet, začetek pogajanj o iranskem jedrskem programu ter postopno odpravo nekaterih ameriških omejitev za izvoz iranske nafte.
Iran: ZDA so napadle sredi pogajanj
V Teheranu so ameriške napade ostro obsodili. Predsednik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost Ebrahim Azizi je sporočil, da so ZDA napadle Iran sredi diplomatskih pogajanj.
“Ta nepremišljena kršitev premirja bo kot vedno privedla do njihovega umika in obžalovanja. Prelaganje krivde ne deluje več,” je zapisal na družbenih omrežjih.
Podobno sporočilo je objavil tudi Korpus islamske revolucionarne garde (IRGC), ki je Washington obtožil kršenja vseh doseženih dogovorov.
Po navedbah IRGC so njihove sile po ameriškem napadu izvedle povračilni napad na ameriške vojaške položaje v regiji. Podrobnosti o domnevnih tarčah ali morebitni škodi za zdaj niso bile objavljene, Pentagon pa teh trditev še ni uradno potrdil.
“Če se bo agresija ponovila, bo naš odziv bistveno obsežnejši od tega,” so še zapisali v izjavi revolucionarne garde.
Vance: Na nasilje bomo odgovorili z nasiljem
Na ameriške napade se je odzval tudi podpredsednik JD Vance. Na družbenem omrežju je zapisal, da imajo iranske oblasti še vedno možnost spoštovati memorandum o soglasju.
“Če se Iran ne strinja z izvajanjem memoranduma o soglasju, lahko dvigne slušalko. Toda na nasilje se bo odgovorilo z nasiljem,” je sporočil.
Njegove besede kažejo, da Washington za zdaj ne namerava odstopiti od dogovorjenega političnega okvira, hkrati pa napoveduje odločen vojaški odgovor na vsak nov napad na ameriške sile ali mednarodni ladijski promet.
Premirje na prvi resni preizkušnji
Do incidenta je prišlo le deset dni po podpisu memoranduma med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in iranskim predsednikom Masoudom Pezeškianom. Dokument predstavlja politični okvir za 60-dnevna pogajanja o celovitem mirovnem sporazumu, ki naj bi zajel tudi vprašanje iranskega jedrskega programa, odpravo ameriške pomorske blokade iranskih pristanišč ter ponovno vzpostavitev varnega pomorskega prometa skozi Hormuško ožino.
Najnovejša izmenjava napadov pomeni prvo neposredno vojaško soočenje med državama po podpisu sporazuma in sproža vprašanja, ali bo diplomatski proces sploh preživel novo zaostritev razmer. Obenem se znova povečujejo skrbi glede varnosti ene najpomembnejših svetovnih pomorskih poti, skozi katero poteka pomemben del svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom.
